Kulturna premišljevanja: Uršula Cetinski

Foto: Tina Ramujkić

Nacionalni svet za kulturo je kot najvišje posvetovalno telo za področje kulturnih politik imenovano v državnem zboru. Tudi v novem mandatu ga bo vodila Uršula Cetinski.

V decembrski številki Kulturosfere smo jo prosili za komentar dosedanjega dela sveta ter oris izzivov, ki kulturnike čakajo v prihajajočem mandatu.

KULTURA KOT CANKARJEVA FRANCKA

Nacionalni svet za kulturo v letu 2020

Nacionalni svet za kulturo (NSK), ki ga imenuje Državni zbor, spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na kulturni razvoj, oblikuje mnenje k nacionalnemu programu za kulturo in ocenjuje poročila o njegovem izvajanju, obravnava predloge zakonov in drugih predpisov ter oblikuje pobude in predloge za urejanje posameznih področij kulture.

Po izkušnjah, ki jih imam od aprila 2016, ko sem bila prvič imenovana za predsednico tega sveta, ugotavljam, da je delovanje NSK po formalni plati za kulturno politiko države, ki jo svet komentira, na žalost precej neobvezujoče, vendarle pa pripombe in pobude tega organa do določene mere vplivajo na ravnanja odločevalcev, se pravi predvsem pristojnega ministra za kulturno in njegovih strokovnih služb.

NSK z odzivi na aktualna kulturno-politična vprašanja skuša tako Državni zbor kot slovensko javnost spodbuditi k razmisleku o položaju kulture v slovenski družbi, v kateri je kultura na obrobju zanimanja politike. Zdi se, da kultura – kljub zelo obetavnim koalicijskim zavezam in spodbudnem sprejetju Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi – še vedno ni enakopravna partnerica drugih resorjev, predvsem pa je z njimi premalo povezana, kar negativno vpliva na kakovost življenja ter na duhovni in gospodarski razvoj Slovenije nasploh.

Razumevanje kulture zgolj kot dekorja pri ritualih države ali pa koristne vsebine za razvoj kulturnega turizma, čeprav je kultura lahko seveda tudi to, je ozkogledo in ne obeta pričakovanega in družbi koristnega razvoja.

Slovenija naj kulturi končno nameni mesto, ki ji pripada

Na dnevnem redu NSK v prejšnjem mandatnem obdobju, se pravi do septembra 2019, ko je bil imenovan svet v novi sestavi (dr. Andrej Gaspari, dr. Maša Jazbec, Jurij Krpan, prof. Marko Vatovec, Mitja Čander, Iztok Kovač in avtorica tega besedila), je bilo v obravnavi veliko tem; med njimi denimo položaj samozaposlenih na podlagi analize stanja, ki je nastala po naročilu Nacionalnega sveta za kulturo, problematika zanemarjanja javne kulturne infrastrukture, podpora Zakonu o umetniškem deležu v sklopu prenov kulturnih stavb s podporo javnega (so)financiranja, problematika javnih zavodov na področju kulture ter njihove najbolj pereče težave, položaj kulturno-umetnostne vzgoje, povezovanje slovenskih festivalov s kulturnim turizmom in predlog, da festivali dobijo svojo strategijo v okviru novega nacionalnega programa za kulturo, pa tudi v okviru strategij kulturnega turizma, spodbujanje pokroviteljstva in donatorstva v kulturi, potrebe po Zakonu o uprizoritvenih umetnostih, večkratna podpora prepotrebnemu Zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, krepitev strategije mednarodnega sodelovanja na področju kulture itn.

NSK se je večkrat dotaknil tudi položaja umetnosti in kulture v slovenskih medijih, posebno v okviru programov javnega zavoda RTV Slovenija, o čemer je bilo govora tudi na skupni seji NSK in Programskega sveta tega zavoda. NSK je poudaril, da poslovne težave javnega zavoda RTV Slovenija zaradi krčenja sredstev na področjih kulture, igranega in dokumentarnega programa močno načenjajo njegovo pomembno kulturno poslanstvo in uresničevanje javnega interesa.

Veliko časa je bilo namenjenega obravnavi posameznih tem, ki so izhajale iz osnutka nacionalnega programa za kulturo, kot ga je oblikoval minister Anton Peršak, vendar pa omenjena kulturna strategija države ni prestopila praga Državnega zbora. Konstruktivno je bilo sodelovanje med NSK in Odborom za kulturo v Državnem zboru pri obravnavi različnih tem. Ob koncu mandata septembra letos smo zapisali: »Čas je, da Slovenija ustavi voz, za katerim teče kultura kot Cankarjeva Francka, in ji končno nameni mesto, ki ji pripada

Nacionalni svet za kulturo v letu 2020

Ministrstvo za kulturo RS je na zaprti seji 25. novembra 2019 člane Nacionalnega sveta za kulturo seznanilo z uvodnim besedilom predloga novega Nacionalnega programa za kulturo (2020-2027), ki bo skupaj z akcijskim načrtom (2020-2023) v javni obravnavi predvidoma januarja ali februarja 2020, razprava o tej temi pa se bo nadaljevala tudi na prihodnjih sejah.

NSK bo v letu 2020 med drugim obravnaval naslednje teme: vključevanje kulture v kohezijske politike, prostorska problematika v kulturi, s katero se soočajo tako javni zavodi kot nevladne organizacije, digitalizacija v kulturnem sektorju, perspektiva razvoja slovenske muzejske mreže, medresorsko sodelovanje med Ministrstvom za kulturo RS in drugimi ministrstvi ter dostopnost kulture v Sloveniji.

Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo

* Stališče avtorja_ice ne odraža nujno stališče uredništva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Društvo Asociacija.

Deli