Na področju kulture smo kljub zakonski obvezi že več let brez ustreznega nacionalnega strateškega dokumenta, kar pomeni, da že vrsto let kulturne politike sprejemamo brez ustrezne podlage. Nedavno smo naposled le dobili osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2021 – 2028, ki žal vsebuje številne problematične točke.
Posebno zaskrbi dejstvo, ki se je ob predlogu ponovno potrdilo, in sicer, da je zakonska podlaga za oblikovanje NPK slaba, saj je po ZUJIK NPK, ki se ga sprejema v Državnem zboru, zelo splošen dokument z zgolj okvirnimi usmeritvami, akcijski načrt, ki kulture politike konkretizira in ki šele sledi, pa potrjuje zgolj Vlada, kar tudi po zadnjih izkušnjah pomeni, da je možno zelo rokohitrsko sprejeti kopico slabih ukrepov.
Glede vsebine najbolj izstopa neustrezna obravnava nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. Predlog NPK skuša obe entiteti, brez prave nadaljnje distinkcije, umestiti v zasebni sektor, tj. skupaj z ostalimi poslovnimi subjekti, kar vsekakor ni dobra rešitev. Menimo, da tudi na podlagi ZUJIK statusa NVO in samozaposlenih v kulturi ni možno tako preprosto enačiti z poslovnimi subjekti zasebnega prava ter si torej zaslužijo ločeno in posebno obravnavo. Za samozaposlene in NVO v kulturi predlagamo številne ukrepe, vse od administrativne razbremenitve, karierne dinamike, ustreznih socialnih ukrepov (npr. bolniška), krepitve kapacitet, zagotovitve ustrezne podporne strukture in številne druge.
Osnutek NPK smo komentirali tudi na ravni področnih ukrepov, pri katerih se problem kaže že na ravni samega ZUJIK in določil splošnih ukrepov. Splošnim in pogosto všečnim razvojnim ciljem je sicer težko nasprotovati, a nekateri so tako splošni, da bi že ob umestitvi v NPK zahtevali večjo konkretizacijo in jasnost. Nujno je zagotoviti tudi posebno poglavje o poklicnem nevladnem sektorju v kulturi, saj to izhaja iz nekaterih drugih nacionalnih strateških dokumentov, v praksi pa se pojavlja tudi že v lokalnih programih za kulturo.
Glede na v zadnjem času še bolj poudarjeno problematiko prostorov predlagamo tudi zadostne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki bo namenjena nevladnemu sektorju. Izpostavili smo še problematiko enakosti spolov, vprašanje splošne usmerjenosti strategije in druge težave. Naš celoten odziv je dostopen na tej povezavi.