14. julija 2021 je stopil v veljavo Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki uvaja bone za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture.
V servisnem prispevku smo predstavili kratek povzetek, katere nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci lahko svoje storitve izvajajo tudi v okviru kulturnih bonov in kakšni so administrativni postopki za ta namen.
V 43. členu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) so določeni tudi pogoji za bone za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Določeni so upravičenci (osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021), višina in pogoji za prenos bonov med upravičenci ter ponudniki.
Ponudniki so omejeni glede na opredeljeno glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Od navedenih v zakonu so za kulturo predvidene:
47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
59.140 Kinematografska dejavnost
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.020 Dejavnost muzejev
93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
Finančna uprava RS (FURS) je v svojih pojasnilih zapisala, da mora imeti poslovni subjekt zavedeno kot glavno eno izmed zgornjih dejavnosti, hkrati pa se lahko bon izda le za opravljanje storitev v okviru teh navedenih dejavnosti. Ustrezna glavna dejavnost po SKD mora biti zavedena na dan koriščenja bona, kar dopušča (naknadno) spremembo glavne dejavnosti. Nekaterim poslovnim subjektom je tako omogočeno, da za namen ponudbe v okviru bonov spremenijo glavno dejavnosti, kar opravijo na AJPES-u. Ta naknadna sprememba pa seveda ni mogoča za samozaposlene v kulturi, katerih dejavnost je določena z odločbo o vpisu v razvid Ministrstva za kulturo. Za več vprašanj glede razvrščanja storitev po šifrah SKD se lahko obrnete Statistični urad RS.
Ali kot poslovni subjekt ustrezate pogojem ponudnika storitev, kjer se lahko unovčujejo boni, lahko preverite na portalu eDavki, kjer v njihov iskalnik v desnem zgornjem kotu vpišete davčno številko, nato pa po potrditvi iskanja med pogostimi vprašanji izberete »Ponudnik storitve za unovčitev bona za gostinstvo, turizem, šport in kulturo (BON21)«.
Pri unovčevanju bona morajo uporabniki predložiti osebni dokument oz. kopijo identifikacijskega dokumenta in izpolnjeni obrazec »Potrditev unovčitve bona (Priloga 1 – BON21)« oz. »Izjavo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika za unovčitev bona upravičenca po tretji osebi (Priloga 2 – BON21)« ali »Izjavo upravičenca o prenosu bona (Priloga 3 – BON21)«. Ponudniki nato obrazce vnese v sistem eDavki. Več o tem si lahko pogledate v izobraževalnem videu FURS »BONI – izobraževanje za ponudnike -14.7.2021« ali preberete v pogostih vprašanjih in odgovorih o bonih.
V članku smo pojasnili ZIUPGT, kakor ga trenutno interpretira FURS. S strani pravnih strokovnjakov smo pridobili tudi drugačne interpretacije predvsem glede nabora dejavnosti, kjer je možno koristiti bon. V primeru, da se interpretacija, po kateri se bo zakon izvajal, spremeni, bomo članek posodobili.