Združenje za kulturo in umetnost Crvena je feministična in levičarska organizacija iz Sarajeva, Bosne in Hercegovine (BIH). Organizacija je bila ustanovljena leta 2010 in praznuje rojstni dan vsakega 8. marca. Primarno je bila ustanovljena z namenom ustvarjanja prostora za ženske v umetnosti, a se je poslanstvo s širitvijo ekipe nekaj let pozneje močno razširilo. Organizacija je splošni fokus usmerila v ustvarjanje in vzdrževanje pogojev za progresivne družbene spremembe.
V tem prispevku, ki je namenjen raziskovanju mednarodnih dobrih praks nevladnega sektorja na področju kulture, bomo predstavili energično in svojemu poslanstvu predano ekipo Crvene iz Bosne in Hercegovine, predvsem z vidika medsektorskega delovanja v prepletanju kulture in ekologije. Za ta namen smo se pogovarjali z Almo Midžić.
Crvena je organizacija, ki je izredno bogata tako v svoji vsebini kot tudi v svoji metodi naslavljanja različnih družbeno perečih tem. Glavni vsebinski sklopi, s katerimi se ukvarjajo, so: mesto in narava; delo in prosti čas; ženske in politika; ter umetnost in politika. Interdisciplinarnost, medsektorsko delovanje ter sodelovanja se dogajajo znotraj vsakega vsebinskega fokusa, najprej pa znotraj same ekipe, ki je sestavljena iz povsem različnih profilov, kjer vsaka sodelavka prispeva svoj pogled. H konkretnim pobudam pristopajo tako preko izobraževalne dejavnosti kot tudi skozi raziskovanja, politično artikuliranje, umetniške prakse in zagovorniške aktivnosti. Pogosto delujejo tako, da se čim širše povežejo z drugimi organizacijami, sindikati, iniciativami, predvsem pa z že obstoječimi skupinami ter posameznicami in posamezniki, ki se borijo za progresivne družbene spremembe.
Kot pravi Alma Midžić, je izobraževalni program, ki je razdeljen po modulih v skladu z zgoraj omenjenimi vsebinskimi sklopi, izredno pomemben prostor ne le za širjenje drugačnih idej, progresivnih narativ, promocijo novih razumevanj realnosti, temveč tudi zato, da z njim ustvarjajo platformo za mreženje, povezovanje, ustvarjajo prostore srečanja, možnosti sodelovanja in soustvarjanja novih progresivnih artikulacij in praks. Opozorila je, da v BIH takih prostorov ni ali pa jih je zelo malo, zato je bilo pomembno, da so si ga ustvarile tudi zase, tako za izmenjavo znanja kot tudi za mreženje. Moduli so zastavljeni kot intenzivni tedenski programi, kjer v tednu dni poskušajo iz različnih vidikov čim bolj celostno nasloviti vsebinski sklop. Poleg tega pa organizirajo še krajše eno-dnevna izobraževanja ali enkratna predavanja z gostujočimi predavateljicami.
Poleg izobraževalnih programov pa izvajajo tudi veliko terenskega dela, kjer se ravno tako odvija serija izmenjav in mreženja. Alma Midžić, ki se v Crveni največ ukvarja s terenskim delom, pravi, da je to delo izredno težko, saj ga opravlja predvsem v ruralnih področjih BIH, kjer je nivo izobrazbe navadno nizek, hkrati pa gre najpogosteje za močne patriarhalne lokalne skupnosti, kjer je splošen dostop do drugačnih idej izredno omejen. Kljub temu da je terensko delo težko, pa meni, da je to ključno na poti progresivnim družbenim spremembam.
Alma Midžić se v Crveni največ ukvarja z okoljskimi in ekološki temami oz. z vsebinskim sklopom mesto in narava, kjer je glavni fokus na vprašanju participacije prebivalcev v procesih odločanja in na vprašanjih skupnih dobrin. V tem sklopu se povezujejo z mnogimi lokalnimi akterji, ki bojujejo različne ekološke boje. Midžić je v tem kontekstu predstavila primer njihovega med-sektorskega delovanja in senzibilne umestitve znotraj boja žensk iz Krušice leta 2017. Po tem ko jih je večkrat obiskala in jih kot ženske v boju podpirala s pisanjem zgodbe njihovega boja tako lokalno kot mednarodno (po močnih represivnih ukrepih države 24. avgusta 2017, ko jih je specialna enota policija pretepla in napisala visoke kazni), jih je Midžić vprašala, kako bi jim lahko pomaga tudi Crvena. Te so jo prosile, da jim pomaga odplačati plačilne naloge, ki so jim bili izstavljeni zaradi odpora. Celotna ekipa Crvene je takrat stopila skupaj in zagnala kampanjo zbiranja sredstev za ženske iz Krušice, ki so doživele intenzivno državno nasilje, ker so želele ubraniti skupno dobrino, tj. svoboden tok tamkajšnje reke. Znotraj Crvene se je tako s pomočjo umetnic ustvarila podoba kampanje in različni produkti, ki so bili solidarnostno namenjeni kampanji za zbiranje sredstev za odplačilo plačilnih nalogov.
S tem so umetnice okrepile komunikacijsko moč ekološkega vprašanja in solidarnostno prispevala h konkretni razrešitvi problema, hkrati pa je kultura in umetnost preko solidarnostne prakse utrdila svoj širši družbeni in političnem pomen. Oziroma, kot pravijo v Crveni, »v umetniškem delovanju in komunikaciji je ključ do družbeno-politične preobrazbe«.
Midžić ob tem še pove, da tudi sama, čeprav umetnost nikakor ni njeno področje, vedno sodeluje in prispeva svoje razmisleke in čas v vseh pobudah znotraj Crvene, ki pridejo iz tega vsebinskega segmenta. Med umetniškimi projekti Crvene je izpostavila razstavo Protifašistična fronta žensk (AFŽ), ki je del stalne postavitve Zgodovinskega muzeja BIH.
Pravi, da je delo v vsebinsko in metodološko tako vsestransko zasnovani organizaciji seveda izredno dinamično in navdihujoče, a posledično mnogokrat tudi precej izčrpajoče. Kljub temu pa meni: če želimo doseči spremembe, druge poti zares ni. Sektorsko, vsebinsko ali metodološko omejeno delo je omejeno tudi v svojem dosegu in nikoli ne zajame problema v celoti, kot je ta prezentiran v življenju ljudi in družbe. Zato meni, da je tak pristop nujen, hkrati pa je seveda potrebno iskati načine za delovanja in borbe, ki bodo trajnostno vzdržne tudi na dolgi rok, tako da jih bodo lahko nadaljevale tudi naslednje generacije. V tem smislu je poudarila izreden pomen dobrih odnosov znotraj ekipe, ki se vzpostavljajo po feminističnih principih medsebojne podpore, sodelovanja, medsebojnega poslušanja, potrpežljivosti in solidarnosti.
Več o Združenju za kulturo in umetnost Crvena si lahko preberete na tej povezavi.