Z aprilsko številko Kulturosfere začenjamo z novo sezono Kulturosferinih podcastov. Do konca leta se bomo osredotočili na devet poglobljenih analiz in raziskav na področju kulture ter kulturne politike. Pogovarjali se bomo z njihovimi avtoricami in avtorji in razmišljali, kako njihove ugotovitve vplivajo na nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.
V prvi epizodi se je Tjaša Pureber pogovarjala z Evo Matjaž, soustanoviteljico Zavoda Poligon, ki je skupaj s Polono Černič in Tejo Kosi pripravila prvo poglobljeno analizo vpliva COVID-19 na delavke in delavce v kulturi pri nas. Raziskava je še vedno aktualna, saj v kratkem prihaja njen tretji terenski del.
Prisluhnite celotnemu aprilskemu podcastu, ki smo ga zaradi epidemije morali posneti na spletu (zato se opravičujemo za slabšo kvaliteto zvoka), na tej povezavi.
Raziskavo Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covid-19 je Poligon sprožil v prvih mesecih epidemije pomladi 2020. “Pred enim letom je situacija izgledala povsem drugačna,” se spominja Eva Matjaž. “Takrat nas je zaprtje kulture šokiralo, mi pa smo imeli odprte projekte. V Poligonu smo imeli s Centrom za kreativnost načrtovane delavnice za samozaposlene. Takoj se je pokazalo, da bo to zapiranje marca segalo čez celo pomlad in delavnic ne bomo mogli izvesti. Hkrati se je začelo govoriti o državnih paketih pomoči. In na začetku sploh ni bilo govora, da bodo samozaposleni dobili kakršnokoli nadomestilo. Takrat sva se z Luko (Piškoričem, op.a.), pogovarjala, da je nekaj potrebno narediti. Zato smo Centru za kreativnost predlagali, da namesto delavnic izvedemo raziskavo. Prvenstveno o prihodkih, ki so bili planirani, in kakšne bodo izgube za delavke in delavce v kulturi. In bolj kot smo preigravali vprašanja bolj kompleksen je bil vprašalnik,” pojasnjuje Eva Matjaž.
Izjemen odziv, zaskrbljujoče ugotovitve
Čas rekrutacije je bil kratek, na začetku aprila je bil lansiran prvi vprašalnik in zgolj v prvih petih dneh je bilo zbranih več kot tisoč odgovorov. Po mesecu dni so zaključili anketiranje in v začetku junija predstavili prve rezultate. “Zdelo se nam je pomembno, da čim prej pridemo ven z rezultati, da opremimo zagovorniške organizacije z orodjem in podatki koliko ljudi je doma brez dela, kakšne so stiske,” pojasnjuje Matjaž.
Na obsežno anketo je odgovorilo več tisoč ljudi, ki delajo na področju kulture in kreativnih industrij – in to ne glede na njihov pravno-formalni status. “Ni nujno, da delaš le na kulturnem polju, pogosto se kulturni in kreativni sektor križata. Si recimo slikar in delaš ilustracije za oglaševalsko agencijo. To, kar birokratsko delimo na različne predale, v praksi ne drži, saj je prehajanja veliko. Glede formalnih statusov se ogromno govori o samozaposlenih v kulturi, a da prideš do točke, da si samozaposlen, si lahko pred tem študent z raztegnjenim statusom na podiplomski ravni, delaš prek avtorskih ali pa delaš na črno. Presenetila nas je prav ogromna številka ljudi, ki delajo na črno,” še poudarja Eva Matjaž.
Raziskava ugotavlja, da delavke in delavci v letu 2020 v primerjavi z 2019 beležijo 40 odsotni padec dela. Jesensko merjenje bo potekalo do konca novembra. “Bojim se, da bomo najbolj kritične stvari izmerili šele zdaj, v tretjem delu. Nimamo namreč še podatkov, kako so ljudje preživeli zimo. Kazalo se je, da če so spomladi še imeli prihranke, so jih čez poletje izčrpali, in šli brez varnosti v zimo. Takrat si nihče ni predstavljal, kako dolgo bo kultura zaprta.”
Delavke in delavci so v krizo vstopili izjemno prekarizirani, saj si sektor še ni opomogel od prejšnje recesije, ki se je začela leta 2008. “Veliko jih ima partnerje znotraj sektorja, zato se je tudi dohodek gospodinjstva znižal, z njim pa je prva varnostna mreža izginila,” opozarja Eva Matjaž. Raziskava je tudi pokazala, da številni delavci, ki bi potrebovali državno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, do pomoči zaradi birokratskih ovir niso bili upravičeni. Zato so se številni zapletli v dolgove. “Nekateri ljudje so govorili, da pred zimo že pazijo, da jedo manj, manj obrokov, da enostavno ne vedo, kako bodo plačali račune.”
Celoten podcast o položaju delavk in delavcev ter vplivu epidemije na delo v kulturi je na voljo na tej povezavi. Več o raziskavi.