Dobre prakse NVO: Poligon, kreativni center

V tokratnem podcastu Kulturosfere se posvečamo vprašanju nevladnih organizacij v kulturi v povezavi s storitvenim sektorjem s fokusom na kreativne industrije. Pogovarjali smo se z Luko Piškoričem in Evo Matjaž in Poligona – kreativnega centra. 

V Kulturosferinih podcastih sicer vsak mesec obravnavamo eno izmed širših tem, s katerimi se ukvarjajo nevladniki, in znotraj katere prepoznavamo primere dobre prakse, ki so lahko vzor ostalim institucijam.

Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem avgustovskem podcastu, ki ga najdete na tej povezavi.

Poligon je bil kot prostor v ljubljanski Tobačni ustanovljen pred dobrimi petimi leti kot vadbišče za samozaposlene profesionalce deluječe na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. Njihov osnovni namen je delovanje po co-working metodi so(dela), skozi katero želijo s spremljevalnimi vsebinami opolnomočiti samozaposlene, da si ustvarijo varnejšo zaposlitveno prihodnost. Financirajo se skozi uporabnine in organizacijo dogodkov ter številnimi projekti. “Ta prostor je ključna infrastruktura, praktično edini tovrsten prostor pri nas, zato se nam zdi pomembno, da ga ohranjamo. Ta prostor je živ zaradi njegovih uporabnikov, hkrati pa smo prepoznani tudi kot primer dobre prakse v evropskem kontekstu,” razlaga Luka Piškorič.

“Evropska komisija vidi kreativne hube kot pomembne točke razvoja kreativnega sektorja in kot sogovornika pri oblikovanju vseh politik razvoja kreativnih industrij. Zato je naša mednarodna vloga zelo pomembna.” Luka Piškorič, Poligon – kreativni center

Čeprav do zdaj ne na mestni, ne na državni ravni za prepoznanje njihovega dela ni bilo pravega posluha, Poligon redno sodleuje v evropskih razpravah o oblikovanju politik glede kreativnih industrij na EU ravni. “Smo pa tudi eden redkih primerov prostora kulturne in kreativne produkcije, ki je velik projekt, a je vzpostavljen od spodaj gor in bolj javen ter odprt, kot številne javne institucije, ki bi sicer morale slediti določenim vrednotam in podpirati mlade umetnike in ustvarjalce, a se jim velikokrat očitajo zaprta vrata. Mi poskušamo biti vključevalna platforma,” razlaga Eva Matjaž. Dodaja, da bi si sicer želeli še več brezplčanih dogodkov za uporabnike, a trenutno njihov model, ki jih vzdržuje, zahteva participacijo vseh uporabnikov.

Nejasne politike razvoja kreativnih hubov

O kreativnih industrijah se danes veliko več govori, kot se je pred leti ob začetku Poligona. “A bojim se da gre predvsem za buzz word, ni povsem jasno, kaj to sploh je, so kreativne industrije domena gospodarstva ali kulturnega resorja? Mi menimo, da gre za interdisciplinarno polje, kjer težko rečeš, kje se začne umetniška praksa, in kje nekaj komercialnega, ki je primerno za trg. Nihče nas noče zares vzeti za svoje,” pravi Eva Matjaž.

V Poligonu dodajajo, da je v tujini običajno, da se ustanovijo posebeni nacionalni sveti, ki lahko mislijo tovrstne interdisciplinarne projekte, ter za podporo njihovi infrastrukturi zagotavljajo tudi primerna sredstva. “Ministrstvo za kulturo je pri nas tisto, ki naj bi skrbelo za to področje. Morda se pri nas tudi zato več govori o oblikovanju in arhitekturi. Najprej se moramo poenotiti z definicijami,” dodaja Matjaž. V Poligonu vlečejo vzporednice s tehnološkimi parki za gospodarska podjetja: “Tam je samoumevno, da se inkubatorji lahko prijavijo na razpise, ker je potrebno podpirati platforme, ko pa pridemo do kreativnih hubov, so vsi prepričani, da se lahko vzdržujemo sami.”

Združevanje prekarcev in socialna dimenzija

V Poligonu priznavajo, da so ob začetku delovanja tudi sami razmišljali, ali je lajšanje dela prekariziranim posameznikom zgolj izgovor za nadaljnje poglabljanje negotove situacije. “Pomembno se nam zdi zagovorništvo, zato smo senzibilni glede identificiranja problemov. Hkrati pa je dnevna realnost ljudi takšna, da ne moreš čakati, da se bo sistem obrnil in moraš ljudem pomagati takoj,” razlaga Eva Matjaž. Dodaja, da v Poligonu ves čas reflektirajo problem svoje in širše kreativne skupnosti.

“Smo dober lakmusov papir, kaj se dogaja v družbi.” Eva Matjaž, Poligon – kreativni center

Problem je, da kreativcem ne manjka le potrebna infrastruktura, temveč pogosto potrebujejo tudi osnovne veščine. “Zato je naš in Asociacijin skupni servis za ustvarjalce pomemben, saj smo z njim samozaposlenim pomagali pri krepitvi mehkih veščin, da lahko preživijo ne le tržno, temveč tudi sicer,” še dodaja Eva Matjaž.

Več o načrtih Poligona, možnih smernicah razvoja storitvenega sektorja v kulturi in položaju samozaposlenih kreativcev najdete v daljšem podcastu na tej povezavi.

Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!