Vse več področji na polju sodobne umetnosti in kulture pripravlja bele knjige s popisom stanja in predlogi za napredek področja. Izjemno pommebno delo so opravili prevajalci, lektorji in tolmači, ki so nedavno v javnost lansirali Belo knjigo o prevajanju 2018.
Dokument ime še večjo težo, ker se je pri njegovi pripravi združila praktično vsa stroka s tega področja. Zato smo k pisanju tokratne kolumne ob izidu bele knjige povabili Barbaro Pregelj iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, enega izmed društev, ki je sodelovalo pri pripravi dokumenta.
Ob izidu Bele knjige o prevajanju 2018
Bela knjiga o prevajanju 2018, ki jo lahko preberete na tej povezavi, predstavlja stanje, analizo, sistemske in posamične izzive ter primere dobre prakse na izjemno pomembnem, a pogosto prezrtem področju jezikovnih poklicev/svetovalcev v Sloveniji in jih umešča v širši, evropski okvir. Čeprav v njej prevladuje tematika prevajanja in tolmačenja, je zasnovana široko, tudi z vključevanjem lektorjev kot jezikovnih svetovalcev, saj gre za področja, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo.
Gre za temeljno besedilo vseh, ki se z jezikovnimi poklici in jezikovnimi praktiki srečujejo: prevajalk in prevajalcev, tolmačk in tolmačev, lektoric in lektorjev, pa tudi vseh njihovih uporabnikov in sodelavcev.
Zato je namenjena vsem prebivalcem Slovenije, še posebej pa vsem tistim, ki odločajo o jezikovni, krojijo kulturno, gospodarsko, pravosodno, notranjo in zunanjo politiko ter odločajo o smernicah in kriterijih javnega naročanja.
Je prvi in doslej edini takšen dokument v našem prostoru, ki se prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja loteva celostno in povezovalno, z upoštevanjem vseh poglavitnih deležnikov v Sloveniji. Zato ni nepomembno, da so pri njeni pripravi sodelovala vsa slovenska prevajalska društva in združenja: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT, Lektorsko društvo Slovenije, nevladne organizacije (zadruga Soglasnik, društvo Asociacija) pa tudi vse slovenske univerze.
Zaradi vsega tega je Bela knjiga o prevajanju 2018 več kot le artikulacija potrebe po večjem priznanju prevoda v slovenski kulturi in družbi. Nastala je iz zavedanja našega konkretnega prostora in časa, pa tudi okoliščin, v katerih prevodi nastajajo.
Izkazalo se je, da tudi prevajalce in prevajalke, tolmačke in tolmače in lektorice in lektorje zaradi širine področja, ki ga pokrivamo, določajo splošne značilnosti naše družbe, le da so te na našem področju morda očitnejše, ker gre za skupino poklicev, ki niso regulirani, svoje delo pogosto opravljajo kot samozaposleni in kot posamezniki nimajo ustrezne pogajalske teže.
Prispevki so razvrščeni v šest tematskih sklopov. Iz prvega, kjer so predstavljene (nove) vrste prevajanja je razvidno, da je to v vseh svojih oblikah in različicah izjemno dinamična in hitro spreminjajoča se dejavnost, ki je po eni strani konstituirala slovenski jezik in književnost, po drugi strani pa predstavlja tisto temeljno orodje, ki slovensko kulturo in družbo umešča na aktualni svetovni zemljevid. Po eni strani nastajajo vedno nove oblike prevajanja in tolmačenja, ker se potrebe spreminjajo; pojavljajo se tudi nova prevajalska orodja, ki od jezikovnih praktikov zahtevajo vedno nova znanja in jih postavljajo pred nove izzive. Po drugi strani pa se tudi širša prevajalska srenja sama ustvarjalno odziva na različne spodbude: komunikacijske (prevajalski forumi, izobraževalni seminarji), družbene (projekti mentoriranja) in mednarodne (sodelovanje v mednarodnih združenjih). Vsi ti prispevki so kot dobre prakse predstavljeni v zadnjem tematskem sklopu.
Posebno poglavje je namenjeno popisu infrastrukture slovenskega prevajanja, ki se osredinja na oris vloge društev, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti prevajalcev. V tem poglavju so predstavljene tudi študijske možnosti prevajanja, tolmačenja in lektoriranja. Svoje poglavje predstavljajo analize različnih anket med prevajalci, tolmači in lektorji (pozornost pa namenjamo tudi tistim prevajalcem, ki jih ankete ne zajemajo), pa pregled sistemskih (predvsem jezikovne politike, prekarizacije in feminizacije poklicev jezikovnih praktikov) in specifičnih izzivov (elementov korektne avtorske pogodbe, knjižničnega nadomestila, dobička prevajalske industrije in problematike prevajalskih agencij, izobraževanja ter specifičnih zdravstvenih problemov).
Tukaj seveda ni moč podrobno predstaviti vseh izzivov, ki jih je orisala naša bela knjiga. Zato naj povabilo k njenemu listanju in premisleku o zapisanem sklenem z vabilom vsem bralkam in bralcem k sodelovanju pri pripravi dogodkov, povezanih s predstavitvijo obravnavane tematike in k refleksiji o stanju med specializiranimi jezikovnimi uporabniki, ki ga bomo ponovno predstavili čez nekaj let.
Barbara Pregelj, Društvo slovenskih književnih prevajalcev
Kontakt: belaknjigaoprevajanju@gmail.com
* Stališče avtorja ne odraža nujno stališče uredništva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Društvo Asociacija.