Dobre prakse NVO v kulturi: Skuštrane in Bradati

Med primeri dobre prakse želimo predstavljati tudi manjše projekte nevladnih organizacij v kulturi, ki morda niso redno ali v večjem obsegu financirani s strani države ali mesta, a vseeno združujejo posameznike in nevladnike. Zato smo se tokrat pogovarjali s producentko Festivala Skuštrane in Bradati Tanjo Cvitko. V sklopu festivala si prizadevajo za večjo enakost spolov v glasbi, delujejo pa v Mariboru.

V nadaljevanju objavljamo povzetke podcasta, ki mu lahko v celoti prisluhnete na povezavi ob začetku prispevka.

Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem junijskem podcastu, ki ga najdete na tej povezavi.


Festival Skuštrane in Bradati se je v Mariboru prvič odvil septembra 2017. “Zrasel je iz dejstva, da v Mariboru po grobih ocenah obstaja okoli 100 glasbenih skupin in solo izvajalcev, in da je med njimi zgolj 20 do 30 odstotkov žensk,” pojasnjuje Tanja Cvitko.

“Še posebej v bolj alternativnih žanrih je njihovo število bistveno manjše. To sicer ni le težava Maribora, ampak globalen trend.”  Tanja Cvitko, Festival Skuštrane in Bradati.

Povezovanje producentov, nestabilna podpora občine

Iz pilotskega projekta, ki je imel sprva idejo, da bo na odre postavil le ženske izvajalke, nato pa so se odločili za enakopravno zastopanost spolov, je zrasel festival, ki preči glasbo in se danes odpira tudi drugim zvrstem umetnosti in kulture. “Prizadevamo si za toleranco, strpnost in pogovor med spoli,” pravi Tanja Cvitko. Predfestivalsko dogajanje vsako leto pospremijo podcasti, ki odpirajo tematiko neenakosti med spoli v umetnosti in kulturi.

Foto: Igor Unuk@Festival Skuštrane in Bradati
Foto: Igor Unuk@Festival Skuštrane in Bradati

Prvo leto je festival potekal v mariborski Pekarni, nato se je razširil na različna prizorišča po mestu, da lažje naslovi publiko različnih glasbenih žanrov. Med drugim gostuje v GT22, Vetrinjskem dvoru, na Starem mostu organizirajo fotografske razstave in podobno.

Vseeno pa se zapleta pri financiranju, saj je festival odvisen od enoletnih projektnih razpisov mariborske občine. “Vsi poznamo problematiko financiranja, zato iščemo kreativne načine in gradimo podporno mrežo organizacij, da smo močnejši, ker imamo vsi podobno malo,” pojasnjuje Cvitko.

“Predvsem bi si želeli, in to vse mariborske nevladne organizacije, boljše prepoznavanje s strani Mestne občine Maribor. Želimo si, da bi prepoznali, kaj delamo za turizem, za občane, nam olajšali birokratske poti za dovoljenja, ki vzamejo veliko časa. Lahko bi bili bolj odprti za dialog z nami.”  Tanja Cvitko, Festival Skuštrane in Bradati.

Cvitko dodaja, da na lokalni glasbeni sceni prepoznava pozitivne učinke svojega dela: “Razbijajo se stereotipi o tem, da so nekateri inštumenti le “moški”, nastajajo bendi z ženskimi protagonistkami, vse več skupin k sodelovanju vabi ženske gostje.”

Naslednji festival bo na sporedu med 5. in 15. septembrom. Več o načrtih festivala Skuštrane in Bradati v naslednjih mesecih pa v daljšem podcastu na tej povezavi.

Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!

Deli