Servis: Ustanovitev društva ali zavoda?

Posamezniki in ustvarjalci na področju kulture in umetnosti, se pogosto odločajo o ustanovitvi nevladne organizacije, ob tem pa se znajdejo pred dilemo, katera pravna oblika –  društvo ali zavod – je glede na njihove potrebe najbolj primerna.

Društvo in (nevladni) zavod sta sicer precej različni obliki organizacije, ki pa sta v osnovi obe namenjeni opravljanju nepridobitne dejavnosti. Poleg prednosti in slabosti posamezne oblike nevladne organizacije v tokratnem prispevku servisa Asociacije pojasnjujemo tudi, ali je lahko oseba, ki ima status samozaposlenega v kulturi, ena od ustanoviteljic društva ali zavoda.

Zakonodaja na področju zavodov je opredeljena predvsem v Zakonu o zavodih (ZZ), medtem ko je zakonodaja, ki ureja delovanje društev opredeljena predvsem v Zakonu o društvih (ZDru-1). Poleg teh dveh zakonov velja omeniti še Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki med drugim opredeljuje, pod katerimi pogoji so lahko društva in/ali zavodi smatrani kot nevladne organizacije in kot nevladne organizacije v javnem interesu.

Osnovna značilnost tako zavoda kot društva je, da ne gre za pridobitno in profitno obliko organizacije. Pri tem pogostokrat prihaja do zmede, saj to ne pomeni, da si preko zavoda ali preko društva ne smete nakazovati honorarja za vaše delo. Kriterij nepridobitnosti implicira le, da osnovni namen ustanovitve (zavoda ali društva) ne sme biti pridobitna dejavnost, četudi se lahko zavod ali društvo ukvarjata tudi s pridobitno dejavnostjo, v kolikor je ta podrejena osnovnemu namena ustanovitve (denimo umetniškemu ustvarjanju, izobraževanju, itd.), kot je ta opredeljen v temeljnem aktu.

Kriterij neprofitnosti implicira, da mora biti presežek (dobiček), če do njega pride, ponovno investiran v delovanje organizacije, ne pa enostavno razdeljen med člane društva oziroma ustanovitelje zavoda. V primeru društva sredstva ob prenehanju delovanja ne morejo biti privatizirana, prav tako ga ni mogoče »prodati«. To po navadi velja tudi za zavode, vendar so tu možne izjeme, če ustanovitveni akt izrecno določa možnost delitve dobička ali presežka sredstev, vendar v tem primeru zavod ne more biti obravnavan kot nevladna organizacija ali kot nevladna organizacija v javnem interesu, kar otežuje možnost pridobitve javnih sredstev. Kriteriji nepridobitnosti, neprofitnosti in neodvisnosti, ki jim morajo ustrezati nevladne organizacije in nevladne organizacije v javnem interesu, so podrobneje opredeljeni v prispevku na naši spletni strani.

Glavne razlike med zavodom in društvom so razvidne iz določb zakonov ZDru-1 in ZZ, ki urejata delovanje omenjenih oblik organizacij. Pri društvu je v ospredju ideja o skupnostnem delovanju članstva, ki se povezuje na podlagi skupnega interesa: »ustanoviteljice oziroma ustanovitelji /…/ ga ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov«, »odločitve o upravljanju društva neposredno ali posredno sprejemajo člani društva« (1. člen ZDru-1), »vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu« (2. člen ZDru-1) itd. Pri zavodu tovrstna kolektivna oziroma skupnostna dimenzija ni v ospredju, temveč je zavod prvenstveno ustanovljen za opravljanje določenih dejavnosti – »vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička« (1. člen ZZ).

Za ustanovitev društva so potrebne najmanj tri osebe, medtem ko zavod lahko ustanovi tudi ena sama fizična ali pravna oseba. Tako v primeru društva kot zavoda je potrebno ob ustanovitvi napisati temeljni akt, ki določa delovanje organizacije, pri čemer ima v kontekstu društva članstvo tudi določeno upravljalno moč, medtem ko so vodilni v zavodu njegovi ustanovitelji, saj ta nima članstva, organ upravljanja pa je svet zavoda. Društva so zavezana k javni objavi letnih poročil, medtem ko v primeru zavodov to ne velja. Glede obdavčitve so tako zavodi kot društva obravnavani na podoben način: v primeru nepridobitnih dejavnosti so oproščeni plačila davka, v primeru pridobitne dejavnosti pa so obdavčeni kot druge gospodarske družbe.

Oseba, ki ima status samozaposlene v kulturi, je lahko ena od ustanoviteljic zavoda ali društva ne glede na 5. člen ZNOrg, ki določa neodvisnost nevladne organizacije in po katerem je ta neodvisna, če imajo (med drugimi) »fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost /…/ v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov«. Nevladna organizacija bo zadostila kriteriju neodvisnosti, v kolikor boste v njej navedeni kot oseba (in ne kot samostojni podjetnik oziroma kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost). To bi ustrezalo situaciji, v kateri je v organu neodvisne nevladne organizacije lahko navedena tudi oseba, ki je sicer tudi član politične stranke ali gospodarske družbe, vendar v organu ni izrecno navedena kot njihov predstavnik.

Dokončen odgovor glede tega, katera organizacijska oblika – društvo ali zavod – bi bila bolj primerna, je tako v prvi vrsti odvisna od konkretne situacije, s katero se soočajo posamezniki, ustvarjalci na področju kulture in umetnosti. Če želijo organizacijo ustanoviti kot kolektiv oziroma skupnost zainteresiranih, je nemara bolj primerna oblika društvo. Če pa želijo kot posamezniki v okviru te organizacije opravljati določene kulturno-izobraževalne aktivnosti, je načeloma zavod primernejša oblika pravne osebe oziroma nevladne organizacije. V številnih drugih vidikih – obdavčitev, računovodske obveznosti, možnost da postane vaša organizacija NVO v javnem interesu – pa sta obe obliki organizacije medsebojno precej primerljivi.