Servis: Nakazilo avtorskega honorarja v tujino

Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko morajo slovenske organizacije nakazati honorar rezidentu druge države ali do situacijo, ko slovenski državljani prejemajo honorarje iz tujine.

V tokratnem servisu Asociacije bomo skušali ta postopek prikazati na konkretnem primeru nakazila avtorskega honorarja, ki ga preko avtorske pogodbe rezidentu Hrvaške izplača slovenski NVO. Razložili bomo tudi, kaj vse je potrebno storiti, da se v tem postopku izognemo dvojnemu obdavčenju.

Zamislimo si sledečo situacijo: Slovenska nevladna organizacija želi izplačati avtorski honorar rezidentu Hrvaške, ki je svoje delo opravil na Hrvaškem.

V 10. členu Zakona o dohodnini (Zdoh-2) je navedeno, da imajo dohodki vir v Sloveniji in so posledično obdavčeni z dohodnino, če je izplačevalec dohodka podjetje, ki se šteje za rezidenta Slovenije po 5. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Četudi je prejemnik tuj državljan, je torej v primeru avtorske pogodbe načeloma potrebno plačilo dohodnine (ki znaša cca. 25%). Vendar je potrebno, glede na to, da gre v našem primeru za nakazilo rezidentu druge države, ki je v drugi državi tudi opravljal delo, preveriti tudi ustrezne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja. Kot bomo podrobneje razdelali v nadaljevanju, se je mogoče v eni izmed držav izogniti obdavčitvi, če priložimo ustrezna dokazila, najpogosteje različne obrazce KIDO (s katerimi uveljavljamo oprostitev dohodnine), obrazec A1 (in ekvivalentne obrazce iz drugih držav) s katerim se izognemo dvojnemu plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja in morebitne druge obrazce. V primerih, ko je izplačevalec dohodka rezident druge države kot prejemnik dohodka, načeloma velja, da se davek plača v tisti državi, v kateri je bilo delo opravljeno.

Mednarodne pogodbe v določenih primerih omogočajo, da izplačevalcu ni potrebno obračunati dohodnine ob izplačilu avtorskega honorarja. Uveljavitev pogojev iz mednarodne pogodbe omogoča zahtevek, ki ga potrdi FURS. Seznam mednarodnih pogodb je dostopen na tej povezavi, konkretna pogodba med Hrvaško in Slovenijo pa na tej povezavi. Sledeč 12. členu te pogodbe velja, da se »avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice /…/, lahko obdavčijo v tej drugi državi«. Izplačevalec lahko te ugodnost iz mednarodne pogodbe izkoristi, če razpolaga s potrjenim zahtevkom za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb. To pomeni, da mora načeloma prejemnik dohodka, ki je nerezident in želi izkoristiti ugodnosti po mednarodni pogodbi plačniku davka, torej izplačevalcu dohodka, predložiti izpolnjen Zahtevek za oprostitev davka od dohodkov iz zaposlitve na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka (obrazec Kido 5) še preden je dohodek izplačan (v praksi se sicer pogosto dogaja, da obrazec izpolnjujejo izplačevalci dohodka, ki imajo po navadi več izkušenj s tovrstnimi postopki). Plačnik davka nadalje predloži izpolnjen zahtevek pristojnemu davčnemu organu in ko (in če) od davčnega organa prejme potrjen zahtevek, mu od izplačanega dohodka ni potrebno odtegniti davka. V primerih, ko je bil davek od dohodka izplačan navkljub možnosti oprostitve iz mednarodne pogodbe, prejemnik dohodka vloži pri davčnem organu Zahtevek za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka (KIDO 12), na podlagi katerega se mu plačan davek vrne.

V primerih avtorskih honorarjev lahko pridejo glede na naravo dela v poštev tudi drugi obrazci, denimo KIDO 3 (Zahtevek za zmanjšanje oziroma oprostitev davka od plačil uporabe premoženjskih pravic), KIDO 8 (Zahtevek za oprostitev davka od drugih dohodkov), KIDO 7 (Zahtevek za oprostitev davka od dohodkov profesorjev in raziskovalcev), itd.

Poleg obrazcev KIDO, ki omogočajo izogib dvojnemu obdavčenju dohodnine, pridejo v našem primeru v poštev še obrazci, ki dokazujejo vključenost v obvezno zdravstveno zavarovanje v drugi državi. V primeru, ko Slovenski delavec želi v tujini dokazati vključenost v obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji, to stori preko izpolnjenega obrazca A1. V primeru, ko pa želi rezident druge države v Sloveniji dokazati vključenost v obvezno zdravstveno zavarovanje v drugi državi, mora izpolnjen obrazec A1 overiti pristojen organ države rezidentstva. Kot je navedeno na tej povezavi, lahko tuji državljani »vključenost v socialna zavarovanja druge države članice dokazujejo tudi z drugimi ustreznimi dokazili oziroma potrdili, ki jih izda pristojen organ oziroma nosilec zavarovanja druge države članice EU in EGP«.

Nerezidenti morajo sicer za delo v Sloveniji načeloma pridobiti tudi davčno številko, vendar obstaja izjema, opredeljena v 1.6. točki dokumenta Mednarodno obdavčenje: Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji, v kateri je opredeljeno, da »davčne številke ni potrebno predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka nerezidentu, ki v Sloveniji dosega zgolj občasne dohodke (neperiodične narave – npr. občasne avtorske honorarje) in nima slovenske davčne številke. V takšnih primerih je dovolj, če slovenski izplačevalec od nerezidenta pridobi njegovo osebno ime, naslov, identifikacijsko številko ter državo rezidentstva.