Posamezniki in posameznice pogosto prehajajo iz enega v drug pravni status, denimo iz statusa študenta v status samozaposlenega v kulturi.
Dogaja pa se tudi križanje študija in samostojne kulturniške poti, in ob tem se pojavlja nekaj vprašanj, ki jih pojasnjujemo v tokratnem servisnem nasvetu Asociacije.
Prvo vprašanje, na katerega ob tem naletimo je, ali posameznik lahko študira in je hkrati samozaposlen v kulturi. Tu nastaja zmeda predvsem med splošnim statusom študenta, ki je navzven definirana predvsem z zavarovalno podlago in dvema različnima študentskima statusoma – rednim in izrednim – znotraj različnih fakultetnih programov.
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v 65. členu določa, da “Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.” Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so nam pojasnili, da je posameznik lahko (samo)zaposlen in hkrati tudi študira. A je hkrati ključno zavedanje, da (samo)zaposlitev ni združljiva s posebnimi študentskimi pravicami in ugodnostmi. To pomeni, da v kolikor ste (samo)zaposleni, ne morete koristiti ugodnosti, kot so subvencioniran prevoz, prehrana, bivanje v študentskem domu, pridobivanje študijskih štipendij, itn. Ob tem pa je potrebno poudariti, da to velja za splošno pravilo, ki se veže tako na študente_ke vpisane v redni študijski program kot tudi za tiste v izrednem študijskem programu. Razlike med programi in obravnavami rednih in izrednih študentov_k so vezane na pravilnike posameznih fakultet oz. univerz.
Na Ministrstvu za kulturo smo povprašali, ali obstaja kakšna izjema (v kontekstu ZUJIK in Uredbe o samozaposlenih v kulturi), da bi bili izredni in redni študentje_ke obravnavani_e različno glede možnosti sočasnosti statusa samozaposlenega v kulturi in statusa študenta. Pojasnili so nam, da dopuščajo status študenta ob delu. Terminološko nejasnost smo razčistili tako, da so nam potrdili, da v praski ministrstvo ne preverja v kakšen študijski program je vpisan_a samozaposlen_a v kulturi, ampak po kateri osnovi je prijavljen v zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v 22. členu določa, da »Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem dopolni 26 let.« oziroma v petem odstavku 15. člena definira ostale zavarovalne podlage, ko oseba postane sam zavarovanec, tudi »osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic«. Ključno torej je, da če želite v času študija ohraniti status osebe samozaposlene v kulturi, ne smete biti prijavljeni v zdravstveno zavarovanje kot družinski član(kar je do 26. leta avtomatično, če ste vpisani v študijski program) ali po kakšni drugi osnovi. Ob tem pa tudi ne morete koristiti pravic, ki pripadajo študentom, ki so, kot navedeno, subvencioniran prevoz, prehrana, bivanje v študentskem domu, pridobivanje študijskih štipendij, ipd.
Do 1. oktobra 2019 smo imeli na to temo objavljen spodaj priloženi prispevek. Takrat podane informacije Ministrstva za kulturo smo naknadno preverili še na različnih naslovih, ponovno tudi na samem Ministrstvu za kulturo in po pogovorih prispevek dopolnili, kot je zapisan zgoraj.
Posamezniki pogosto prehajajo iz enega v drug pravni status, denimo iz statusa študenta v status samozaposlenega v kulturi.
Dogaja pa se tudi križanje študija in samostojne kulturniške poti, in ob tem se pojavlja nekaj vprašanj, ki jih pojasnjujemo v tokratnem servisnem nasvetu Asociacije.
Prvo vprašanje, na katerega ob tem naletimo je, ali posameznik lahko študira in je hkrati samozaposlen v kulturi. Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je posameznik lahko (samo)zaposlen in hkrati tudi študira. A je hkrati ključno zavedanje, da (samo)zaposlitev ni združljiva s posebnimi študentskimi pravicami in ugodnostmi. To pomeni, da v kolikor ste (samo)zaposleni, ne morete koristiti ugodnosti, kot so subvencioniran prevoz, prehrana, bivanje v študentskem domu, pridobivanje študijskih štipendij, itn.
Ker je status samozaposlenega v kulturi v pristojnosti ministrstva za kulturo, smo vprašanje zastavili tudi Ministrstvu za kulturo. Pojasnili so nam, da je to urejeno v 18. členu Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki pravi: »(1) Upravičenec lahko iz utemeljenih razlogov, in sicer v primeru študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni, ali starševskega dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost, vendar ne dlje kot za eno leto. Vloga za mirovanje te pravice mora biti vložena vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja pravice.« Ta člen ministrstvo za kulturo interpretira na način, da je posameznik lahko istočasno samozaposlen v kulturi s pravico do plačila prispevkov in je hkrati vpisan v izredni študijski program.
Hkrati so nam pojasnili, da posameznik ne more biti istočasno vpisan v redni študijski program in imeti tudi status samozaposlenega v kulturi (s pravico do plačila prispevkov). V vsakem primeru pa posameznik ne more koristiti pravic, ki pripadajo študentu, ki so, kot navedeno, subvencioniran prevoz, prehrana, bivanje v študentskem domu, pridobivanje študijskih štipendij, ipd.