Servis: Samozaposleni in izdajanje računov

Foto: @Aksioma
Foto@Aksioma

Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.

Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.

Samozaposleni v kulturi imajo običajno status za enega ali nekaj poklicev, ki jih opravljajo najpogosteje. V okviru teh poklicev praviloma tudi izdajajo račune, a pogosto se zgodi, da samozaposleni v kulturi dobi priložnost izstopiti iz svojih običajnih okvirov dela. Takrat se pojavi vprašanje zadostitve formalnih pogojev glede izstavljanja računov. Konkretno vprašanje je denimo, ali lahko nekdo, ki ima status samozaposlene v kulturi kot kipar, izda račun za delo pisanja eseja o stanju v kulturi. Ali lahko arhitekt izstavi račun za oblikovanje spletne strani, ali lahko kritik/recenzent izda račun za pisanje scenarija, ali lahko plesalec izda račun za režijo? Primeri so zgolj ilustrativni in kombinacij je seveda veliko.

Vprašanje smo zastavili najprej na ministrstvu za kulturo, kjer smo dobili pojasnilo: »Ministrstvo za kulturo ne določa v okviru posameznega poklica, za kaj lahko izstavlja račun. Ajpes v šifri dejavnosti določa, kaj spada v določeno šifro.« Tehnično gledano bi slednje pomenilo, da vsi, ki imajo v Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) registrirano dejavnost R90.030 Umetniško ustvarjanje, lahko izdajajo račune, ki sicer spadajo pod to dejavnost. Torej, kipar lahko izdaja račune za delo slikarstva, pisanja, komponiranja ali drugih umetniških dejavnosti. Hkrati pa imajo nekateri poklici iz razvida samozaposlenih v kulturi pri AJPESu registrirano drugo šifro dejavnosti, kar pomeni, da če je nekdo registriran kot konzervator in ima šifro SKD, R91.03 Varstvo kulturne dediščine, potem načeloma ne bi smel izdati računa za delo, ki spada pod šifro R90.030 Umetniško ustvarjanje.

Na AJPESU smo preverili, kako lahko posameznik registrira poleg obstoječe dejavnosti še drugo dejavnost v SKD. Pojasnili so nam, da mora posameznik: »…dodatno dejavnost najprej priglasiti na ministrstvu za kulturo (registrskem organu), ki mu izda novo odločbo (dopolnijo naziv), na osnovi katere lahko potem s PRS-1 obrazcem razširi dejavnost na AJPESU.«

Sistem je nejasen predvsem zato, ker ministrstvo ne ureja natančno, za katere dejavnosti lahko posameznik znotraj posameznega poklica izdaja račune, AJPES pa izdajanje računov povezuje s šifrantom SDK, ki ne korespondira s poklici, ki so vpisani v seznam poklicev, s katerimi je po Uredbi o samozaposlenih v kulturi možno pridobiti status samozaposlenega v kulturi.

Dvomom se lahko ognete tako, da ob statusu samozaposlenega v kulturi registrirate še t.i. popoldanski s.p., kar je še posebno priporočljivo, v kolikor izdajate račune za delo, ki ne sodi pod kulturne dejavnosti. Samozaposleni v kulturi namreč nikakor ne sme izdajati računov za delo, ki ne sodi med kulturne poklice, kar je v 81. členu ZUJIK urejeno na sledeči način: »Samozaposlen v kulturi sklepa v okviru svoje registrirane dejavnosti pogodbe civilnega prava. Kadar posameznik opravlja tudi dejavnosti, ki ne sodijo v kulturno dejavnost iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, jih ne sme opravljati kot samozaposlen v kulturi, ampak po splošnih predpisih.« V kolikor opravljate poleg dela v kulturi tudi delo, ki ne sodi v kulturo, na primer pomoč pri prijavi na razpise, inštruiranje ali kaj drugega, se morate za opravljanje te dejavnosti registrirati še kot samostojni podjetnik. Več o temu lahko preberete na tej povezavi.