Samozaposleni v kulturi so soočeni z različnimi določili, ki so vezana na višino njihovega letnega prihodka. Tokrat v sklopu servisa Asociacije za samozaposlene pojasnjujemo dve glavni prihodkovni meji, na kateri morajo biti pozorni samozaposleni v kulturi.
Prva meja, s katero se soočajo samozaposleni v kulturi, se letno giblje okoli 20.000 evrov letno (odvisno od leta), druga meja pa je 150.000 evrov.
Najprej pojasnilo, da je cenzus pri ministrstvu za kulturo vezan zgolj na pravico do plačila prispevkov. FURS ne pozna posebnega cenzusa pri statusu samozaposlenega v kulturi, pač pa zgolj posreduje podatke ministrstvu za kulturo, ki potem odloča o pravici do plačila prispevkov. Obstaja pa splošna omejitev glede vseh samozaposlenih, torej tudi samozaposlenih v kulturi, glede možnosti vključevanja v sistem normiranstva. Zato, da lahko vstopite v sistem normiranstva, vaši prihodki iz dejavnosti v povprečju v preteklih dveh letih ne smejo presegati 150.000 evrov (določilo velja s 1.1.2018).
Obstajata torej dve omejitvi. Prva je cenzus na ministrstvu za kulturo, ki v letu 2018 znaša 19.908,06€ bruto, kar pomeni, da če ste cenzus presegli (obstajajo sicer pravila, kateri prihodki se vštevajo v cenzus) niste več upravičeni do pravice do plačila prispevkov za leto, ko ste cenzus presegli.
Druga omejitev je 150.000 evrov in jo izvaja FURS. V kolikor so vaši prihodki iz dejavnosti v povprečju v preteklih dveh letih presegli 150.000 evrov, potem morate izstopiti iz sistema normiranstva in morate pričeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo.
Od začetka leta 2018 obstaja sicer absolutna višina priznanih normiranih odhodkov, ki je 40.000 evrov, oziroma 80.000 evrov, v kolikor samozaposleni zaposluje osebo, kar pa samozaposleni v kulturi po zakonu ne more, tako da za samozaposlene v kulturi velja, da lahko letno uveljavljajo največ 40.000 normirano priznanih odhodkov.