O pasteh in priložnostih kulturnega turizma

Foto: Jurij Kodrun@Photon
Foto: Jurij Kodrun@Photon

V državnem zboru je 19. maja potekala skupna seja odborov za kulturo in gospodarstvo na temo kulturnega turizma. V imenu mreže nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi Asociacija je stališča predstavila predsednica Asociacije Jadranka Plut. 

Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije. Vseeno pa njegova popularizacija prinaša številne izzive. Skupna seja odborov je bila namenjena soočenju stališč o tem, kako se naj omenjena rastoča panoga turizma v prihodnje spodbuja na trajnostni način.

Predsednica Asociacije je opozorila na pomanjkanje analiz o pomenu nevladnih organizacij v kulturi za turizem. V Sloveniji namreč ni celostnih analiz, v kolikšni meri le te prispevajo k BDP-ju iz naslova kulturnega turizma. Vseeno pa nekateri podatki kažejo, da so zgolj v Ljubljani prizorišča nevladnih organizacij v kulturi bolj obiskana kot številni javni zavodi. Plutova je zato poudarila, da je potrebno raziskati, kako nevladne organizacije in nasploh kultura prispevajo k razvoju turizma ter nato podpreti ključne oblike kulturne produkcije nevladnih organizacij, še posebej na področjih, ki jih javni zavodi ne pokrivajo.

Nevladne organizacije so nosilke številnih festivalov, zato Asociacija podpira razmišljanja o bolj izdatnem financiranju le teh. A festivale je potrebno razumeti kot nadgradnjo rednih programov, kot prostore srečevanja z mednarodnimi umetnicami in umetniki ter producenti in obliko profiliranja NVO na mednarodnem prizorišču. Poudarila je, da je potrebno preprečiti t.i. festivalizacijo, saj bi pri prehitrem razvoju kulturnega turizma lahko prišlo do zniževanja kvalitete in pogojev dela, kjer bi se šteli zgolj komercialno naravnani projekti, ne pa tudi kvalitetni presežki.

Kulturnega turizma se je zato potrebno lotiti na trajnostni način, tako da država in občine podpirajo redne programe in produkcijo NVO sektorja, predvsem v točkah odpiranja le tega turistični panogi (denimo materiali in uprizoritve v drugih jezikih oziroma podnapisi in prevajanja, mednarodna sodelovanja in koprodukcije, rezidence, ateljeji itn.).

Za trajnostni razvoj je ključna sinhronizacija kulturnega turizma na lokalnem nivoju s pripadajočimi strategijami. Kulturni turizem je namreč lahko vstopna razvojna točka za številne lokalne skupnosti, ki sicer še niso na turističnem zemljevidu. Tega pa ne more podpirati zgolj država na nacionalnem, temveč tudi občine na lokalnem nivoju. Treba je najti možnosti povezovanja med občinami. Primer dobre prakse je bila do nedavnega Izola, kjer so umetnikom iz vse Slovenije za simbolno najemnino oddajali ateljeje, da so oživili staro mestno jedro. Tudi tukaj je ključno, da ne ustanavljamo festivalov zaradi turizma, temveč podpiramo produkcijo NVO skozi celo leto, da bodo lahko festivali na trajnostni način zrasli v nadgradnjo tega programa.

Odbor za kulturo se je sicer zavzel, da ministrstvo za gospodarstvo v prihajajočo strategijo o razvoju turizma vključi poglavje o kulturnem turizmu.