Odziv na novo medijsko strategijo

V Društvu Asociacija, Zavodu Radio Študent in Zavodu Mariborski Radio Študent – MARŠ skupaj pozivamo k enakopravni vključitvi nevladnih organizacij kot relevantnih gradnikov medijske krajine v novo medijsko strategijo.

Že v prvem krogu razprav o osnutku strategije smo opozorili, da je naravnanost k podpiranju neprofitno usmerjenih medijev v strategiji sicer pozitivno, a da je potrebno nujno prepoznati tudi obstoječe nevladne organizacije, ki tovrstne medijske zgodbe gradijo že danes.

Strinjamo se, da je potrebno zagotavljati visoke profesionalne standarde novinarskega dela, in da je potrebno zato imeti v svojih vrstah zaposlene profesionalne sodelavce. Na primerih obeh študentskih radiev pa opozarjamo, da študentski mediji po svoji naravi dela sicer predstavljajo informativni medij, a so hkrati tudi platforma za učenje, promocijo in vzpostavljanje kritičnih novinarjev, ki so po statusu še študenti – in zato torej ne morejo biti zaposleni.

Strategija pri kazalcih, ki govorijo o programih posebnega pomena, omenja zgolj lokalne in regionalne medije. Vsekakor spodbujamo cilj širjenja pokritosti po vsej državi ne glede na tehnološko platformo, a opozarjamo, da je nujno potrebno prepoznati tudi druge programe posebnega pomena, kot so že zdaj opredeljeni, to so prvenstveno študentski radijski programi posebnega pomena.

Opozarjamo tudi na tveganja, povezana z ukrepom, ki predvideva uvedbo obveznega prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta za vse imetnike spletnih priključkov, v sklad za deficitarne informativne vsebine. Menimo, da takšen ukrep predstavlja tveganje, da bodo operaterji obvezni prispevek prevalili na imetnike spletnih priključkov, ki bodo tako prisiljeni plačevati višje stroške telekomunikacijskih storitev. Višji stroški bodo posledično otežili dostop do storitev informacijske družbe socialno ranljivim družbenim skupinam. Zato ministrstvo pozivamo, da poskrbijo za ustrezne varovalke.

Menimo, da je nujno, da strategija kot pomemben del medijske krajine prepozna nevladne organizacije kot neprofitno obliko zasebnega lastninsko-upravljavskega modela. To navsezadnje že leta priznava tudi država preko sofinanciranja njihovih programov (denimo tistih nevladnih organizacij, ki imajo programe posebnega pomena), saj jih tudi zaradi neprofitne naravnanosti prepoznava kot del javnega interesa. Strategija kot alternativo in garant za zagotavljanje večje medijske pluralnosti predlaga medijske zadruge in kooperative. V obeh primerih gre za nepridobitno obliko medijskega delovanja, kar podpiramo, a ob pogoju, da se pripozna, da podobno delujejo tudi nevladne organizacije.

Opozarjamo, da je potrebno tudi programe nevladnih organizacij, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu, ustrezno podpreti s sistemskim financiranjem. Prav nestabilno financiranje tovrstnih medijev onemogoča primerno socialno varnost novinarjev, čemur bi bilo zaradi prepoznanega javnega interesa programov, ki jih ustvarjajo, še posebej nujno posvetiti pozornost v obliki aktivnih ukrepov zaposlovanja.

Celoten seznam komentarjev si lahko preberete na tej povezavi.