V društvu Asociacija smo se konec aprila odzvali na predlog Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2026–2034. V njem čemer opozarjamo, da so vsebine, povezane s kulturo, umetnostjo in ustvarjalnostjo, v trenutnem osnutku podhranjene, površno obravnavane in ne sledijo dejanskim potrebam mladih ustvarjalk_cev ter kulturniških organizacij.
V poglavju Kultura, umetnost in ustvarjalnost je – kot izpostavljamo v Asociaciji – zaznati premik fokusa stran od dejanske umetniške produkcije in participacije, saj se predlagani ukrepi nanašajo predvsem na (formalno) izobraževalno sfero. Pri tem pa se ignorira tako vsebinski kot tudi sistemski kontekst, denimo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (ReNPK) ter predlagani akcijski načrt za njeno izvajanje.
Kaj manjka?
Asociacija med ključnimi manjkajočimi vsebinami izpostavlja:
- ukrepe za enakost spolov v mladinskem kulturnem sektorju,
- ukrepe proti sovražnemu govoru, zlasti v okviru medijske pismenosti,
- povezovanje kulture in duševnega zdravja mladih,
- medsektorsko sodelovanje (kultura, mladina, izobraževanje),
- mednarodno sodelovanje,
- kulturno-umetnostno vzgojo in vseživljenjsko učenje kot prečni cilj,
- dostopnost za različno ovirane osebe kot samostojen cilj,
- vprašanje infrastrukture in varnosti mladinskih prostorov kot ločeno strateško področje.
Brez ambicij in brez sistemskih rešitev
Dokument ne uvaja nobenih bistvenih sistemskih sprememb, ki bi okrepile delovanje kulturnega in mladinskega sektorja. Ne odgovarja na potrebe ter ne naslavlja temeljnega izziva – povečanja vidnosti in ugleda sektorja v javnosti. Namesto tega se odgovornost za ukrepe pogosto prelaga na izvajalce, predvsem nevladne organizacije, brez jasne opredelitve pristojnosti in financiranja s strani resornih ministrstev.
Participacija ni formalnost
Asociacija poudarja, da je vključevanje mladih v kulturo ključni element razvoja aktivnega državljanstva, odpiranju prostorov za participacijo, krepitvi kapacitet posameznic_kov in gradnji demokratične družbe. Toda za to je potreben premik v sistemu oblikovanja politik: udeležba deležnikov že v začetnih fazah priprave dokumentov, ne le v zaključnih javnih razpravah.
Zato društvo pričakuje jasnejšo časovnico javne razprave in konkretno vabilo k soustvarjanju vsebin, saj bo le tako mogoče pripraviti poglobljene pripombe in predloge po posameznih poglavjih in ciljih.