Vlada je 11. septembra 2026 Državnemu zboru predložila Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Z rebalansom, ki je bil 1. oktobra sprejet, se proračun za leto 2026 prilagaja višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa se glede na sprejeti proračun za leto 2026 povečuje za okoli 100 milijonov evrov.[i] Medtem je vlada v obravnavo v Državni zbor že poslala predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Brez upoštevanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost so prihodki v rebalansu 2026 višji za 750 milijonov evrov, odhodki pa za okoli 800 milijonov. Vlada v rebalansu zagotavlja tudi 320 milijonov evrov dodatnih sredstev za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izteka konec leta. Skupaj s sredstvi za NOO se odhodki glede na sprejeti proračun povečujejo za 1,1 milijarde evrov. Približno polovica dodatne porabe je namenjena izdatkom zaradi dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa. Proračun se dejansko spreminja za zadnje tri mesece leta 2026. Na ravni celotnega proračuna je smiselno omeniti, da približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo projekcije za nakup vojaške opreme in da rebalans predvideva 100 milijonov evrov nižji transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej plačniku storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Fiskalni svet opozarja, da bo morala vlada v proračunih za naslednji dve leti »izvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdržnih javnih financ«.[ii] V tem kontekstu je treba ugotovitve pri analizi rebalansa preveriti tudi pri proračunih za leti 2027 in 2028 in oceniti, ali vsebujeta finančne reze na področju kulture.
V društvu smo spremembe proračuna pregledali z vidika kulturno-umetniškega sektorja s posebnim poudarkom na nevladni kulturi ter glede na sprejeto zakonodajo, trende, stanje v sektorju in ukrepe, ki jih je aktualno vodstvo ministrstva sprejelo v obdobju od imenovanja nove vlade 4. junija 2026. V prvem delu smo pregledali skupni obseg proračuna za kulturo in njegove ključne spremembe, nato pa smo se osredotočili predvsem na programe in ukrepe, pomembne za nevladno kulturo in samostojne delavce v kulturi. V drugem delu smo pregledali glavne programe in podprograme ter poskušali identificirati spremenjene prioritete trenutnega vodstva ministrstva. Sledili smo prerazporeditvam, izpostavili podprograme, kjer se sredstva jemljejo, in poskušali razumeti, kakšen vpliv na kulturno-umetniški sektor bodo tovrstne prerazporeditve imele. Ugotovili smo, da je dober del prerazporeditev in rezov povezan z dogajanjem v juliju 2026, ko je Ministrstvo za kulturo ustavilo razpise in povzročilo zmedo ter posledično tudi negotovost in konkretne stroške med organizacijami in posamezniki, ki delujejo na področju kulture. V sklepnem delu podajamo priporočila vladi in Državnemu zboru za obravnavo proračunov za leti 2027 in 2028.
Povečani proračun Republike Slovenije za leto 2026: kdo pridobiva in kdo izgublja?
Resor kulture bo imel po rebalansu na voljo 13.601.934 evrov več, saj se sredstva z rebalansom povečujejo iz 282.261.109 evrov na 295.863.043 evrov, kar je povišanje za 4,8 odstotka. Povečanje je razdeljeno na tri dele, in sicer povečanje integralnih sredstev, povečanje sredstev za kohezijsko politiko in pripadajočo slovensko udeležbo ter povečanje namenskih sredstev. Od dobrih trinajstih milijonov evrov celotnega povečanja je na integralnih sredstvih povečanje v višini 3,9 milijona evrov, na kohezijskih sredstvih za 4,9 milijona evrov in na namenskih postavkah za 4,8 milijona evrov. Integralna sredstva so namenjena zakonskim obveznostim, namenska pa predvsem investicijam, investicijskemu vzdrževanju in nakupu opreme za javne zavode s področja kulture. Kohezijska sredstva so namenjena podpori kohezijskim projektom, ki še niso bili vključeni v prejšnje načrte razvojnih programov. Del kohezijskih sredstev je namenjen projektom Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dodati velja, da aktualno vodstvo ministrstva trdi, da je vodenje ministrstva prevzelo z 8,9 milijona evri primanjkljaja in da so sredstva umanjkala za izpolnjevanje zakonskih obveznosti.[iii] S povečanim proračunom in prerazporeditvami so uspeli primanjkljaj pokriti. Razdelitev sredstev, ki so predmet povišanja proračuna Ministrstva za kulturo, prikazuje spodnja preglednica.
Graf 1: Povečanje proračunskih sredstev za 334 – Resor kultura
(VIR: Ministrstvo za kulturo)
Ob tem spomnimo, da smo na primanjkljaj v društvu Asociacija opozarjali že novembra 2025. Takrat smo ob sprejemanju sprememb proračuna za leto 2026 zapisali:
»Ob tem smo v društvu zadržani ob sočasnem znižanju nekaterih postavk za leto 2026, in sicer 3,5 milijonsko znižanje na področju nagrad in socialnih pravic na področju kulture, pa 150.000 evrsko znižanje na umetnostnih programih, 1,7 milijonsko znižanje na postavki za podporo nevladnim organizacijam in civilni družbi in znižanje za 257.000 evrov na postavki podpornih dejavnosti na področju kulture. Kljub temu verjamemo, da bo ministrstvo s prerazporeditvami zagotovilo, da bodo zakonske obveznosti izpolnjene.«[iv]
Zakonske obveznosti so bile izpolnjene, a za ceno ustavitve razpisnih postopkov julija 2026 in s tem povezane posredne škode, ki je bila s tem povzročena.
V okviru celotnega državnega proračuna predstavlja proračun resorja kulture po rebalansu približno 1,58 odstotka vseh odhodkov, pred rebalansom pa je predstavljal približno 1,60 odstotka.Delež se je tako znižal za približno 0,02 odstotne točke. Kultura tako kljub nominalnemu povečanju relativno izgublja delež tako v celotnem proračunu kot tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi ministrstvi. V spodnji tabeli tako prikazujemo rast proračuna Ministrstva za kulturo v primerjavi z rastjo proračuna Ministrstva za obrambo.
Graf 2: Gibanje deležev proračunov MK in MORS kot deležev celotnega proračuna Republike Slovenije 2014 – 2027
(Vir: sprejeti proračuni Republike Slovenije za leta 2014–2026, predlog sprememb proračuna za leto 2027 in lastni izračuni.)[v]
Iz grafa so jasno razvidne proračunske prioritete vseh vlad v obdobju 2014 – 2026 in načrtovano razmerje za leto 2027. Dinamika je še posebej zanimiva od leta 2020 dalje, ko se delež sredstev za vojsko začne občutno povečevati, področje kulture pa beleži vidno stagnacijo, ki traja že več kot 10 let. V omenjenem obdobju so se zamenjale tako desne kot levosredinske vlade, zato moramo pogoste napovedi o 2 % proračuna za kulturo jemati z obilico rezerve. Spomnimo, da so se na tematskem predvolilnem soočenju parlamentarnih strank Čas je za kulturo, ki smo ga 26. februarja 2026 organizirali v Asociaciji, vse stranke strinjale, da bi morala sredstva za kulturo doseči 2 odstotka državnega proračuna.[vi] V spodnjem grafu smo primerjali povečanje sredstev na Ministrstvu za kulturo s povečanjem na Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Prikazan je dvig v odstotkih glede na spremembe proračuna za leto 2026.
Graf 3: Povečanje proračunskih sredstev izbranih ministrstev glede na spremembe proračuna za leto 2026
(Vir: Sprejeti proračuni Republike Slovenije, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 – Posebni del in lastni preračuni)
Kako rebalans spreminja razmerja znotraj kulturnega proračuna?
Rebalans proračuna torej viša sredstva na področju kulture, a to, kot bomo pokazali, počne selektivno. Pri proračunskem uporabniku 3340 Ministrstvo za kulturo gre 8,53 milijona evrov povečanja na politiko 18 Kultura in civilna družba. Sredstva za krovno politiko se povečujejo iz 258 milijonov evrov na 266,55 milijona evrov. Krovna politika se nadalje deli v štiri glavne programe, prek katerih se financirajo kulturne politike. V spodnji tabeli prikazujemo povišanja na posameznih programih znotraj politike 18 glede na sprejete spremembe proračuna za leto 2026 iz novembra 2025.
Preglednica 1: Pregled glavnih programov pri 3340, kjer se sredstva povečujejo
| PROGRAM | SPREMEMBA | REBALANS |
| 1801 Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture | +4,44 mio € | 17,21 mio € |
| 1802 Ohranjanje kulturne dediščine | +0,34 mio € | 79,74 mio € |
| 1803 Programi v kulturi in mediji | +1,73 mio € | 166,58 mio € |
| 1804 Podpora NVO in civilni družbi | +2,02 mio € | 3,02 mio € |
(Vir: Rebalans 2026 – Posebni del)
Kot vidimo, se sredstva povečujejo na vseh štirih programih krovne kulturne politike. Pri tem največje povečanje, za 4,44 milijona evrov, beleži program 1801 Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture, iz katerega se sredstva namenjajo za delovanje Inšpektorata RS za kulturo in medije, katerega finančni načrt se z rebalansom ne spreminja, ter sredstva za delovanje ožjega Ministrstva za kulturo, popularizacijo kulture, državne proslave in raziskovalne naloge, kjer se sredstva večajo. V ta program sodi investicijsko vzdrževanje MK, delovanje ministrstva, stroški nepremičnin in podobno. Vendar povečanje programa za 4.436.908 evrov v celoti odpade na podprogram 180102 Podporne dejavnosti na področju kulture.Povišanje v višini približno dveh milijonov evrov beležita tudi programa 1803 Programi v kulturi in mediji in 1804 Podpora NVO in civilni družbi.
Programi v kulturi in mediji
Na glavnih programih se torej izkazuje povišanje sredstev, kar pa ne pomeni, da je enako tudi v podprogramih. Na glavnem programu Programi v kulturi in mediji zasledimo očitno rast glede na predhodni proračun za leto 2026, podrobnejši pregled podprogramov pa razkriva drugačno sliko. Spodnja tabela tako prikazuje spremembo na tistih podprogramih pod programom Programi v kulturi in mediji, kjer so predvideni rezi.
Preglednica 2: Podprogrami glavnega programa Programi v kulturi in mediji, na katerih so predvidena nižanja
| Podprogram | Znižanje | |
| 180302 Mediji in avdiovizualna kultura | -1.209.152,00 € | |
| 180303 Mednarodno sodelovanje na področju kulture | -465.000,00 € | |
| 180308 Umetnostni programi | -3.694.265,00 € |
(Vir: Rebalans 2026 – Posebni del)
Mediji in avdiovizualna kultura
Na podprogramu 180302 Mediji in avdiovizualna kultura se sredstva zmanjšujejo za 1.209.152 evrov na 26.266.010 evrov. Iz podprograma se financirajo vsebine po Zakonu o medijih, prilagajanje tehnične infrastrukture za senzorno ovirane in redno delovanje javnih zavodov, kot so SFC, Viba film in Slovenska kinoteka. V obrazložitvah lahko beremo, da se zmanjšanje nanaša tudi na ukrep dermiranja Slovencev v zamejstvu in tujini. Program se v letu 2026 zaradi spremembe uredniških smernic RTV Slovenija (prenehanje produkcije oddaj Slovenski magazin in Alpe Donava Jadran) ter znižanja proračunskih sredstev ne bo sofinanciral. V letih 2027 in 2028 se načrtuje sofinanciranje oddaje na podlagi novega predloga programa, ki ga bo predložila RTV Slovenija. Ministrica za kulturo je na predstavitvi rebalansa na odboru za kulturo sicer zagotovila, da so sredstva za delovanje RTV zagotovljena v višini 4,3 milijona evrov.[vii]
Dodatno znižanje v podprogramu se nanaša na podporo medijem. Zaradi znižanja proračunskih sredstev bo financiranih manj medijskih projektov. Zaradi nižjih sredstev od predvidenih ministrstvo ne bo izvedlo financiranja projektov po medijskih shemah, ki jih predvideva novi Zakon o medijih. Tu gre za dva medijska razpisa, ki jih je ministrstvo ustavilo julija 2026, in sicer razpis za sofinanciranje plač delovnih mest pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev za leti 2026 in 2027 ter javni poziv za sofinanciranje sklenitve letnih digitalnih naročnin pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev za leti 2026 in 2027.[viii] Po besedah aktualne ministrice[ix] naj bi bilo upravičencev do sofinanciranja plač novinarskih delovnih mest sedemintrideset. Omeniti velja, da je bil med obravnavo predloga rebalansa proračuna RS za leto 2026 v Državnem zboru vložen amandma, ki bi 1,2 milijona evrov vrnil na podprogram in omogočil sofinanciranje obeh razpisov. Amandma je bil zavrnjen že na matičnem odboru.[x] Po 166. členu Poslovnika Državnega zbora se mora do proračunskih amandmajev opredeliti tudi vlada. Tudi vlada amandmajev ni podprla.[xi] Spremembe proračuna sledijo novemu Zakonu o medijih, na katerega smo se v društvu odzvali v septembru 2026.[xii]
Dodajmo, da smo v Asociaciji že opozarjali, da so nekatere posebne sheme podpore zaradi pogojev dostopa usmerjene predvsem k večjim izdajateljem ter da lahko javna pomoč brez jasno izkazanega spodbujevalnega učinka in obveznosti do novinarjev, uredništev in javnosti predvsem razbremeni njihove redne poslovne stroške.[xiii]
Mednarodno sodelovanje na področju kulture
Na podprogramu 180303 Mednarodno sodelovanje na področju kulture se sredstva znižujejo za 465.000,00 evrov na 1.105.000 evrov, pri čemer rezi niso pojasnjeni. Podprogram je sicer namenjen načrtno usmerjani promociji slovenske kulture v tujini z vzpostavljanjem sodelovanja z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi RS v tujini in zagotavljanjem informacij o slovenski kulturi za tujo javnost prek različnih medijev in promocijskih sredstev. Iz podprograma se tako financira Javni razpis za izbor kulturnih projektov bivanja in ustvarjanja v umetniških rezidencah.
Umetnostni programi
Na podprogramu 180308 Umetnostni programi se sredstva znižujejo za 3.694.265 evrov na 103.946.654 evrov.Ta podprogram poteka v obliki sofinanciranja programov nacionalnih javnih zavodov s področja kulture, občinskih javnih zavodov, katerih program deloma sofinancira država, programov in projektov nevladnih organizacij s področja kulture in umetnosti, samostojonih delavcev v kulturi ter drugih fizičnih oseb, ki delujejo na področju kulture in umetnosti. V NRP je za projekt 3340-26-0015 Podporno okolje 2026–2029 načrtovanih 300.000 evrov letno oziroma 1,2 milijona evrov v celotnem obdobju. Razpis je prvotno predvideval 450.000 evrov razpoložljivih sredstev na leto, medtem ko seštevek zneskov v objavljenem seznamu izbranih izvajalcev pokaže, da je bilo za leto 2026 dodeljenih 517.265,34 evra, v celotnem obdobju 2026–2029 pa 2.087.930,97 evra.[xiv] V poimenskem projektu NRP je tako prikazanih 887.930,97 evra manj od skupne dodeljene vrednosti celotnega štiriletnega projekta. Iz objavljenih proračunskih dokumentov hkrati ni razvidno, s katerih drugih postavk, projektov ali prerazporeditev bo zagotovljena razlika. Iz tega ni mogoče sklepati, da bodo dodeljena sredstva nujno znižana, zamislimo pa si lahko tak scenarij, če bo pomembno vprašanje njihovega proračunskega kritja in preglednosti načrtovanja ostalo nerazrešeno. Ministrica je sicer pojasnila, da je ugotovljeni primanjkljaj ministrstva pokrit, kar sicer ni izkaz, da sta se primanjkljaj ali kritje nanašali specifično na KPOK.
Dinamika načrtovanih sredstev za podporno okolje in avtorske opuse do 2029 je razvidna iz spodnje slike.
(VIR: Rebalans 2026)
Na tej točki opozarjamo na škodljivo prakso, ki je pripeljala do trenutnega stanja. Prejšnje vodstvo ministrstva je po eni strani v razpisni dokumentaciji zagotovilo 450.000 evrov, medtem ko je v proračunske dokumente zapisalo za 150.000 evrov nižjo številko. Stanje, ki so ga ustvarili, je zato nevzdržno in bi posledično lahko pomenilo tveganje za znižanje že dodeljenih sredstev. Pričakovanja izbranih izvajalcev so glede na zaključeni razpisni postopek in podpisane pogodbe upravičena. Med njimi so vsebinske mreže, stanovska društva in druge nevladne organizacije, ki razvijajo strokovne vidike posameznih kulturnih področij ter po vsej Sloveniji zagotavljajo podporne storitve za organizacije in posameznike v kulturi. Menimo tudi, da bi aktualno vodstvo ministrstva moralo spoštovati rezultate razpisa, v letu 2026 zagotoviti razliko do dodeljenih 517.265,34 evra ter v proračunskih dokumentih za naslednja leta jasno prikazati kritje celotne štiriletne obveznosti. Spomnimo, da razpis za podporno okolje ne sledi zgolj določbam Zakona o nevladnih organizacijah, temveč tudi politikam Evropske komisije, ki podporno okolje v kulturi prepoznava kot ključen del širšega kulturnega ekosistema, ki slednjega krepi kot zaokroženo celoto.
Pri tem naj dodamo, da je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na izrecno vprašanje, čemu 3,6 milijonski rez na podprogramu 180308 Umetnostni programi, odgovorila:
»Napačen je podatek, da naj bi na umetnostnih programih zmanjšali za nekaj milijonov sredstev. To ne drži, tako da ne vem, od kod izhaja.«[xv]
Ta podatek tudi po naši oceni jasno izhaja iz samih proračunskih dokumentov.
(VIR: Rebalans 2026)
Znižanja celotnega podprograma ni mogoče avtomatično enačiti z rezom financiranja nevladne kulture, predstavlja pa zmanjšanje podprograma, iz katerega se financira tudi pomemben del neodvisne produkcije.
Na ukrepu kulturne in kreativne industrije, ki se nahaja pod podprogramom Umetnostni programi, je bilo prvotno načrtovanih 323.265 evrov, z rebalansom pa se ukrepu namenja 110.000,00 evrov. Gre za podporo bienalu industrijskega oblikovanja, trienalu slovenske sodobne umetnosti, beneškemu bienalu, sofinanciranje predstavitve sodobnih vizualnih in intermedijskih umetnikov ter oblikovalcev, ki Slovenijo predstavljajo na mednarodnih umetniških sejmih. V NRP je pod istim podprogramom vključen projekt 3340-26-0047 Avtorski opusi 2026–2027 v skupni vrednosti 411.980 evrov, od tega 207.770 evrov v letu 2026 in 204.210 evrov v letu 2027. Poimenovanje in obdobje projekta se ujemata z dvoletnim projektnim sklopom Avtorski opus v okviru JPR-VP-2026–2029, vendar se vrednost projekta NRP ne ujema s seštevkom dodelitev v tem sklopu.[xvi] Po uradnih rezultatih je bilo za projekte v sklopu Avtorski opus dodeljenih 284.949,90 evra v letu 2026 in 291.829,90 evra v letu 2027. Iz objavljenih proračunskih dokumentov zato ni razvidno, kolikšen del teh dodelitev je zajet v projektu 3340-26-0047 in kako je v integralnem proračunu izkazano kritje preostalega dela.
Samostojni ustvarjalci
Na podprogramu 180306 Nagrade in socialne pravice na področju kulture se sredstva povečujejo za 6.505.707 evrov iz 11.330.000 evrov na 17.835.707 evrov. Podprogram je namenjen plačilu mesečnih prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna samostojnim delavcem v kulturi, dodelitvi republiških priznavalnin upokojenim ustvarjalcem, ki so posebej pomembno prispevali k slovenski kulturi, njihova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku ter podeljevanju Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada kot najvišjih priznanj za dosežke v umetnosti v Republiki Sloveniji. V opisu ukrepa je zapisano, da gre za:
»Plačila prispevkov za socialno varnost vrhunskim ustvarjalcem na področju kulture, ki imajo priznan status samozaposlenega v kulturi, in dnevnih bolniških nadomestil za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni.«
Opis je netočen, saj tretji odstavek 82.a člena ZUJIK določa, da mora bolezen trajati najmanj 31 povezanih dni, kar je občutno manj. Sprememba iz delovnih v koledarske dni je tudi ena od pozitivnih novosti v zadnji spremembi krovnega zakona. Sprememb proračuna ne pojasnjujejo. Nasprotno trdijo, da število samostojnih delavcev ostaja relativno stabilno. Pričakovati bi bilo, da bi ministrstvo v tej fazi že upoštevalo nov sistem karierne dinamike, ki velja od 1. marca 2026 in iz tega naslova povečane obveznosti za plačilo prispevkov ter to tudi zapisalo v obrazložitve proračunskih dokumentov. Leta 2025 je bilo sicer na podprogramu realiziranih 14.609.521 evrov.[xvii] Zvišanje lahko razumemo kot posledico uvedbe sistema karierne dinamike, četudi ministrstvo tega izrecno ne pojasnjuje. Nadalje velja opozoriti, da smo nedavno na Ministrstvo naslovili poziv, naj bolniško nadomestilo za samostojne delavce v kulturi obračunava v skladu z zakonom. [xviii]
Vprašanje delovnih štipendij
Velik rez je zaznati v okviru politike 19 IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT, pri cilju C8950 – Dvig samozaposlitvenih možnosti na področju kulture. Z rebalansom se podprogramu 190703 Štipendije za potrebe kulturne dejavnosti namreč odvzema 700.000 evrov. Gre za vsakoletni razpis, namenjen ustvarjalkam in ustvarjalcem s statusom samostojnega delavca v kulturi ter vpisanim v razvid samozaposlenih, ki opravljajo poklice na področjih glasbe, uprizoritvenih, intermedijskih ali vizualnih umetnosti, filma ter avdiovizualne kulture, knjige ali oblikovanja. Štipendije pomagajo pri zagotavljanju delovnih pogojev in spodbujajo raziskovalno in ustvarjalno delo umetnic in umetnikov. Z rebalansom se tako jemlje vseh 700.000 evrov na postavki delovnih štipendij. Kot je zapisano v obrazložitvi rebalansa proračuna 2026:
»dodeljevanje delovnih štipendij omogoča dinamično prilagoditev vsebinam delovanja na področjih kulture, ki jih nujno in pestro dopolnjujejo delovni načrti samozaposlenih. Omogoča takojšnje preverljive rezultate, ki so izkazani z aktivnostmi v tekočem letu, kakor izkazuje tudi trajnejše učinke, saj spodbuja ustvarjalni potencial samozaposlenih na področju kulture.« [xix]
Ker verjamemo, da zapisano drži, moramo ugotoviti, da sta problematična tako odločitev, da država štipendij ne bo podelila, kot način, na katerega se je ukinitev izvedla. Od 700.000 evrov je bilo 170.000 evrov namenjenih za štipendije za poklicni razvoj in 530.000 evrov za razvoj umetniškega področja. Ministrstvo je postopek za dodelitev štipendij ustavilo že julija letos.[xx] Zaustavitev postopka za dodelitev delovnih štipendij se je zgodila tik pred izdajo odločb, kar pomeni, da je bil postopek že skoraj končan. Prijavitelji so bili o rezultatih razpisa obveščeni sredi maja 2026, ko so tudi prejeli obvestilo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in o predlogu strokovne komisije. Tistih 87, ki so prejeli pozitivno obvestilo, je na tej podlagi načrtovalo svoje delo. Nekateri so se prijavljali na izobraževanja ali delavnice, ki so jih krili z lastnimi sredstvi in v dobri veri, da bodo štipendije prejeli. Spet drugi so se morda zavestno odrekli drugi priložnosti za delo, ker so verjeli, da jim bo štipendija omogočila dragocen čas za ustvarjalno delo. Več o tovrstnih primerih lahko preberete v analizi ankete o posledicah zastoja pri financiranju in postopkih Ministrstva za kulturo, ki smo jo pripravili v društvu in je dostopna na povezavi.
Druge relevantne spremembe znotraj glavnega programa
Za 40.000 evrov se znižujejo sredstva na ukrepu (3340) 3340-24-0030 Informiranje Slovencev v zamejstvu in tujini. Na ukrepu (3340) 3340-24-0024 Delovanje JAK se sredstva znižujejo iz 942.744 evrov na 894.463 evrov. Na ukrepu 3340-24-0032 Slovenska matica se sredstva zvišujejo s 65.221 na 99.697 evrov. Aktualna ministrica Ignacija Fridl Jarc je pred imenovanjem delovala kot tajnica-urednica Slovenske matice in je javno opozarjala na njeno finančno ranljivost ter pomen stabilne javne podpore.[xxi] Pri tem je treba upoštevati, da financiranje Slovenske matice deloma izhaja neposredno iz Zakona o Slovenski matici, ki določa sofinanciranje stroškov dela največ treh zaposlenih. Iz proračunskih dokumentov zato ni mogoče ugotoviti, kolikšen del povečanja predstavlja prilagoditev zakonsko določenih stroškov dela in ali povečanje pomeni tudi vsebinsko širitev podpore. Pri Ministrstvu za kulturo se sredstva na podprogramu 180305 Promocija in razvoj slovenskega jezika povečujejo s 390.000 na 765.909 evrov. Na ravni celotnega podprograma, ki se izvaja pri več proračunskih uporabnikih, so zneski še višji.
Podpora nevladnim organizacijam in civilni družbi
V glavnem programu 1804 Podpora NVO in civilni družbi se nahaja podprogram 180403 Podpora verskim skupnostim, za katerega namenjajo kar 2 milijona evrov več. Tako bo v ta namen namenjenih 3,02 milijona evrov namesto enega milijona, kot je bilo predvideno v spremembah proračuna za leto 2026. Na podprogramu se zagotavljajo sredstva za izplačevanje državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti. Finančno pomoč v tej obliki v Sloveniji prejema osem cerkva in verskih skupnosti.[xxii] Pri tem je treba povedati, da pregled državnega financiranja prispevkov verskim skupnostim v preteklih letih kaže, da je država od leta 2021 naprej za vse prispevke skupaj namenjala približno tri milijone evrov letno. V letu 2025 je na primer celoten znesek plačanih prispevkov znašal 2.850.941,75 evrov, od tega jeveliko večino, 2.703.289,34 evrov, prejela Katoliška cerkev. Tako se zdi, da se s proračunom zgolj zagotavljajo sredstva, ki bi jih država glede na trenutne zakonske in druge predpise morala izplačati.
Ministrstvo za javno upravo
Za podprogram 180404 Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij ter civilnega in socialnega dialoga namenjajo 47.339.646 evrov, kar je 12.831.479 evrov več kot v sprejetem načrtu za 2026. Na podprogramu se največji del sredstev namenja za sklad za razvoj NVO ter za donacije za upravičence dela dohodnine. Gre za podprogram, ki se nahaja v okviru politik Ministrstva za javno upravo. Rebalans za leto 2026 povečuje sredstva podprograma in postavke Sklada za razvoj NVO, kjer je namenjenih 8.305.716evrov več. Sklad bo zaradi spremembe zakonodaje v prihodnje prikrajšan za dotok nenamenjenega dela dohodnine. Zakon o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni je bil v Državnem zboru potrjen 30. septembra 2026. Zakon med drugim črta prvo alinejo drugega odstavka 28. člena Zakona o nevladnih organizacijah, ki določa, da se v sklad za razvoj nevladnih organizacij stekajo sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko. Poziv društva Asociacija vladi, naj ohrani razvojne funkcije sklada za razvoj NVO in prostovoljstva, lahko preberete na povezavi.
Relevantne spremembe v okviru vseh štirih glavnih programov kulture so po podprogramih prikazane v spodnji preglednici:
Preglednica 3: Spremembe proračuna za kulturo po podprogramih
| Podprogram | Sprem. proračuna 2026 | Sprememba | Rebalans |
| 180102 Podporne dejavnosti | 12.773.407 € | 4.436.908,00 € | 17.210.315 € |
| 180201 Kulturna dediščina | 79.403.032 € | 339.736,00 € | 79.742.768 € |
| 180302 Mediji in AV | 27.475.162 € | -1.209.152,00 € | 26.266.010 € |
| 180303 Mednarodno sodelovanje | 1.570.000 € | -465.000,00 € | 1.105.000 € |
| 180306 Nagrade in socialne pravice | 11.330.000 € | 6.505.707,00 € | 17.835.707 € |
| 180307 Ljubiteljska kultura | 6.483.992 € | 153.579,00 € | 6.637.571 € |
| 180308 Umetnostni programi | 107.640.919 € | -3.694.265,00 € | 103.946.654 € |
| 180403 Verske skupnosti | 1.000.000 € | 2.020.000,00 € | 3.020.000 € |
(Vir: Rebalans 2026 – Posebni del)
Kohezijska sredstva in razvojni projekti
Rebalans povečuje kohezijska sredstva Ministrstva za kulturo in pripadajočo slovensko udeležbo za približno 4,9 milijona evrov. Ministrstvo povečanje povezuje predvsem z vključevanjem dodatnih projektov v načrt razvojnih programov in razpisi za lokalno kulturno infrastrukturo.
V NRP so na novo prikazani ali bistveno spremenjeni večji investicijski projekti, med njimi obnova gradu Bistra, gradu Grad, Galerije Božidar Jakac in Grajske kašče na Ptuju.
Preglednica 4: Izbrani novi in spremenjeni investicijski projekti v NRP
| Projekt | 2026 | 2027 | 2028 | 2029 |
| Obnova gradu Grad | 1.464.576 € | 662.850 € | 0 € | 0 € |
| Obnova gradu Bistra | 799.427 € | 1.026.038 € | 0 € | 0 € |
| Obnova Galerije Božidar Jakac | 357.309 € | 2.134.651 € | 456.540 € | 0 € |
| Celovita obnova Grajske kašče | 292.640 € | 1.399.180 € | 7.808.180 € | 0 € |
(Vir: Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2026, Načrt razvojnih programov.)
Prikazani so proračunski viri pri Ministrstvu za kulturo, ne nujno celotne vrednosti projektov. Zneskov tudi ni mogoče preprosto sešteti v 4,9-milijonsko povečanje, saj NRP prikazuje celotno načrtovano dinamiko projektov, ne samo sprememb zaradi rebalansa. Grajska kašča pri tem ni nov projekt, temveč se njena izvedba podaljšuje, glavnina sredstev pa je prestavljena v leto 2028. Povečanje razvojnih sredstev je pomembno, vendar ostaja pretežno investicijsko. Obnova kulturne infrastrukture lahko izboljša pogoje za kulturno dejavnost, ne zagotavlja pa sama po sebi programov, umetniškega dela in sredstev, s katerimi bodo prenovljeni prostori dejansko zaživeli.
Pri presoji večletne investicijske dinamike je pomembno tudi, da se leta 2027 izteče obdobje financiranja po Zakonu o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi. NRP tako že sega v obdobje, za katero primerljiv namenski vir še ni zagotovljen. Vprašanje, ali bo država zakon podaljšala oziroma sredstva nadomestila iz rednega proračuna, bo zato posebej pomembno pri presoji proračunov za leti 2027 in 2028.
Med večjimi programskimi projekti, ki so v rebalansu na novo poimensko prikazani v NRP, izstopata Glasbena produkcija RTV Slovenija, za katero je v letih 2026–2028 načrtovanih po 4.365.613 evrov letno, in Spodbujanje kulturnih industrij – CZK 2025, za katerega je v letu 2026 načrtovanih 2.028.124 evrov. Gre za celotne načrte financiranja projektov in ne nujno za sredstva, dodana z rebalansom.
Kohezijski ukrepi za neodvisno kulturo
Za nevladne organizacije in neodvisne ustvarjalce so pomembnejši kohezijski razpisi in programski projekti:
Preglednica 5: Kohezijski ukrepi, pomembni za neodvisno kulturo
| Ukrep oziroma projekt | Vrednost | Stanje |
| JR RUIK | 4.416.176,47 € | Rok za prijavo je potekel, odločbe še niso izdane. |
| JR ESS KUF – gostovalne mreže | 3.986.911,77 € | Izbrane so tri od štirih predvidenih mrež. |
| JR ESS KUF – rezidenčni centri | 2.700.000 € | Izbranih je petnajst centrov. |
| Regijski centri KUV – Bunker | 2.545.000 € | Večletni projekt 2026–2029. |
(Vir: Ministrstvo za kulturo, objavljeni razpisi in rezultati; Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2026, Načrt razvojnih programov.)
Za Javni razpis za spodbujanje raziskovalnih umetnosti in kulture – JR RUIK je namenjenih 4.416.176,47 evra, od tega 3.270.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Rok za oddajo vlog je potekel maja 2026, odločbe pa še niso bile izdane.[xxiii] Usoda razpisa je zato za zdaj nejasna. RUIK v NRP tudi ni prikazan kot samostojen poimenski projekt. Njegova vrednost in načrtovana dinamika sta določeni v razpisni dokumentaciji, iz proračunskih dokumentov pa ni mogoče spremljati, pod katerimi projektnimi šiframi in kdaj bodo evidentirane izbrane operacije. Glede na ustavljanje in zamikanje drugih razpisov bi moralo ministrstvo čim prej pojasniti, ali bo RUIK izveden v objavljenem obsegu in kdaj bodo prijavitelji prejeli odločbe.
Pri razpisu za gostovalne mreže in rezidenčne centre so rezultati že objavljeni.[xxiv] Gre za eno finančno ovojnico v višini 6.755.882,37 evra, razdeljeno na dva sklopa. Razpis je predvideval po eno gostovalno mrežo na področjih glasbene umetnosti, sodobnega plesa, uprizoritvenih umetnosti ter vizualne in intermedijske umetnosti. Izbrane so bile tri: mreža pod vodstvom Kina Šiška, Mreža za sodobni ples pod vodstvom Lutkovnega gledališča Maribor in Odrska mreža pod vodstvom KUD Moment. Brez izbrane gostovalne mreže je ostalo področje vizualnih in intermedijskih umetnosti. Razpis je hkrati omogočal prenos neporabljenih sredstev iz gostovalnih mrež v rezidenčne centre, skupaj pa je bilo dodeljenih 6.686.911,77 evra. Del sredstev za neizbrano mrežo je bil tako prenesen na rezidenčne centre, namesto prvotno predvidenih osmih je bilo izbranih petnajst centrov, vsakemu pa je bilo dodeljenih 180.000 evrov. Takšna prerazporeditev ni zgolj tehnična: krepi rezidenčne programe, hkrati pa vizualne in intermedijske umetnosti pušča brez načrtovane gostovalne infrastrukture.
Celotna ovojnica razpisa in njena letna dinamika v NRP nista prikazani pod samostojnim poimenskim projektom. Rezultati pokažejo, komu in koliko sredstev je bilo dodeljenih, proračunski dokumenti pa ne omogočajo enako neposrednega spremljanja izplačil do leta 2029. Rezultati so bili objavljeni, izvajanje še ni steklo, ministrstvo pa tudi ni objavilo spremenjene časovnice. Ker se morajo projekti zaključiti do septembra 2029, zamik skrajšuje obdobje njihovega dejanskega izvajanja ter povečuje pritisk na zaposlovanje, gostovanja in rezidenčne programe. Ministrstvo bi moralo pojasniti razloge za zastoj, navesti predvideni datum podpisa pogodb in zagotoviti, da zamuda ne bo povzročila krajšanja programov ali zmanjšanja že dodeljenih sredstev.
V NRP je na novo poimensko prikazan tudi projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje, katerega nosilec je zavod Bunker. V obdobju 2026–2029 je zanj načrtovanih 2.545.000 evrov.[xxv] Pri tem ne gre za nov ukrep rebalansa, temveč za njegovo proračunsko umestitev. Je pa pomemben primer večletnega kohezijskega financiranja, pri katerem je nosilec nevladna organizacija v kulturi.
Načrt za okrevanje in odpornost
V NRP ostajajo tudi kulturni projekti iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki se zaključujejo v letu 2026. Za projekt Arhiva Republike Slovenije e-ARH.si je načrtovanih 930.410 evrov. To je približno 1.486 evrov manj kot v spremembah proračuna za leto 2026, zato pri tem projektu ne gre za dodatna sredstva, zagotovljena z rebalansom. Povečanja sredstev NOO na ravni celotnega državnega proračuna zato ne moremo samodejno prišteti k povečanju proračuna za kulturo. Pri projektu e-ARH.si gre za zaključevanje že začetega projekta, ne pa za novo ali trajno povečanje rednega financiranja kulture.
Rebalans kaže smer pomembnih sprememb za kulturno-umetniški sektor
Rebalans proračuna za leto 2026 res prinaša povečanje sredstev za kulturo, vendar podrobnejši pregled pokaže, da povečanje ni enakomerno porazdeljeno in ne pomeni nujno izboljšanja položaja nevladne kulture. Na nekaterih področjih, ki neposredno zadevajo nevladne organizacije, samostojne delavce in neodvisne ustvarjalce, se sredstva dejansko zmanjšujejo.
Posebej izstopa zmanjšanje sredstev za umetnostne programe, mednarodno kulturno sodelovanje ter medije in avdiovizualno kulturo. Hkrati so bila z rebalansom v celoti odvzeta sredstva za delovne štipendije za samostojne delavce v kulturi. Težavo predstavlja tudi načrtovanje sredstev za podporno okolje v kulturi, kjer obstaja očitno neskladje med sredstvi, ki so bila že dodeljena upravičencem, in sredstvi, zagotovljenimi v proračunskih dokumentih. Financiranje podpornega okolja pomeni sofinanciranje večletnih podpornih projektov vsebinskih mrež nevladnih organizacij v kulturi, stanovskih organizacij v kulturi in drugih nevladnih organizacij v kulturi, ki izvajajo podporne aktivnosti. Za nevladno kulturo je to pomembno, saj podporne organizacije zagotavljajo infrastrukturo, strokovno podporo, zagovorništvo, informiranje in razvojne kapacitete. Posamezni ustvarjalci in organizacije sami tovrstno podporo težko zagotavljajo oziroma je sploh ne morejo.
Obenem povečanje sredstev za socialne pravice samostojnih delavcev kaže, da se del dodatnih sredstev usmerja v zagotavljanje zakonskih obveznosti države. To je pomembno in potrebno, vendar takšno povečanje samo po sebi ne pomeni večje podpore ustvarjalnemu delu. Še več, ministrstvo ni predstavilo izračunov, ki bi pojasnjevali, da se zaveda, da bo zaradi uvedbe sistema karierne dinamike nujno prišlo tudi do povišanja stroškov, ki nastanejo s plačilom prispevkov za samostojne delavce v kulturi. Ob tem je pomenljivo, da aktualno vodstvo ministrstva napoveduje spremembo krovnega zakona v kulturi, pri čemer upamo, da bo deležnikom spremembe sporočalo pravočasno ter jih sprejemalo v dialogu z njimi.
Rebalans vsaj delno tako kaže na prerazporejanje in prilagajanje proračuna obstoječim obveznostim, ne pa nujno na bistvene in korenite spremembe v kulturnih politikah. Za sektor neodvisne kulture je bistveno, da se v nadaljnjem načrtovanju proračunov zagotovi predvsem predvidljivost, preglednost in kontinuiteta financiranja. Ministrstvo bi moralo spoštovati že izvedene razpisne postopke in prevzete obveznosti, zagotoviti sredstva za ukrepe, ki so bili javno objavljeni in na podlagi katerih so upravičenci načrtovali svoje delo, ter preprečiti, da bi se razpisi ustavljali ali sredstva zmanjševala po zaključku razpisnih postopkov.
Pri pripravi proračunov za leti 2027 in 2028 je treba posebno pozornost nameniti ukrepom, ki neposredno podpirajo neodvisno produkcijo. To pomeni ustrezno financiranje umetniških programov in projektov, večletnega financiranja, podpornega okolja, delovnih štipendij, mednarodnega sodelovanja ter ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev samostojnih delavk in delavcev v kulturi ter drugih prekarnih delavcev v kulturi. Pri tem bi morala biti rast sredstev za kulturo merjena ne le nominalno, ampak tudi glede na rast celotnega državnega proračuna in glede na dejanske potrebe sektorja.
V društvu ugotavljamo, da višji skupni proračun Ministrstva za kulturo še ne pomeni tudi močnejše podpore neodvisni kulturi. Za oceno učinkov rebalansa je treba gledati, kam so dodatna sredstva dejansko usmerjena in katerim ukrepom so bila sredstva odvzeta. Pregled za leto 2026 kaže, da so se ob povečanju celotnega proračuna ministrstva zmanjšala sredstva za več ukrepov, ki so neposredno povezani z neodvisno produkcijo, med drugim za umetnostne programe, mednarodno sodelovanje, medije in delovne štipendije. Zato je za prihodnje proračune bistveno, da se poleg zagotavljanja zakonskih obveznosti okrepijo tudi razvojni ukrepi kulturne politike in s tem izboljšajo pogoji za stabilno, raznoliko in neodvisno kulturno produkcijo.
Vlado in Državni zbor zato pozivamo, da pri nadaljnji obravnavi proračunov za leti 2027 in 2028 na področju kulture:
- zagotovita stabilno in predvidljivo večletno financiranje;
- spoštujeta rezultate že izvedenih razpisov in prevzetih pogodbenih obveznosti;
- ponovno zagotovita sredstva za delovne štipendije;
- zagotovita in v proračunskih dokumentih pregledno izkažeta celotni znesek, dodeljen za podporno okolje v kulturi;
- povečata sredstva za umetniško produkcijo, mednarodno sodelovanje in razvoj neodvisnih organizacij;
- pregledno komunicirata prerazporejanje sredstev;
- uvedeta stimulativne ukrepe, ki bodo okrepili neodvisni medijski sektor in medijske delavce;
- zagotovita nadaljevanje namenskega financiranja nujnih programov v kulturi po letu 2027, bodisi s podaljšanjem veljavnega zakona bodisi z zagotovitvijo primerljivih sredstev v državnem proračunu;
- zagotovita, da bo delež proračuna za kulturo dosegel 2 odstotka celotnega proračuna.
[i] Fiskalni svet, Ocena Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, str. 3 (Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/d66114f8314781b5268fd0f08ea02f95690da440d5347a4f09428299b9162858 )
[ii] Prav tam, str. 10
[iii] Glej npr.: https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-kulturo/175250198
[iv] https://www.asociacija.si/si/2025/11/27/kultura-v-drzavnem-proracunu-zev-med-ambicijami-in-zaostanki/)
[v] Dostopno na: https://www.gov.si/teme/sprejeti-proracun/sprejeti-proracuni-republike-slovenije/
[vi] Več na: https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-stranke-bi-proracun-za-kulturo-zvisale-na-dva-odstotka-drzavnega-proracuna/774735
[vii] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=magdt&uid=1E7D14AE47E29FB0C1258E750046DBE9
[viii] https://www.rtvslo.si/slovenija/sns-in-dns-se-bojita-da-bo-ustavitev-medijskih-razpisov-povzrocila-odpuscanja/789348
[ix] Glej 6. Nujno sejo odbora za kulturo DZ, 30.9.2026
[x] Amandma je dostopen na: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=D959118E4DBEB38BC1258E800047329A&db=pre_akt&mandat=X&tip=doc
[xi] Glej: https://www.gov.si/novice/2026-09-30-vlada-ne-podpira-amandmajev-na-predlog-rebalansa-proracuna-republike-slovenije-za-leto-2026/
[xii] https://www.asociacija.si/si/2026/09/11/zmed-se-ni-dobro-shodil-varovalke-in-del-kljucnih-podpor-pa-ze-izginjajo-ali-kako-bomo-krepili-medijski-pluralizem-po-javnofinancnih-zmoznostih/
[xiii] https://www.asociacija.si/si/2025/11/27/razpis-za-programske-vsebine-medijev-neprofitni-mediji-brez-izdatneje-osmisljene-podpore/
[xiv] Glej seznam izbrani izvajalcev in razpoložljiva sredstva za izvedbo razpisa: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-izbor-vecletnih-projektov-krepitve-podpornega-okolja-v-kulturi-v-letih-20262029-jpr-kpok-26-29/
[xv] Glej: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=magdt&uid=1E7D14AE47E29FB0C1258E750046DBE9
[xvi] Glej Rezultate razpisa s seznamom sofinanciranih projektov: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-izbor-vecletnih-kulturnih-projektov-na-podrocju-umetnosti-v-letih-20262029-sofinancirala-republika-slovenija-iz-proracuna-namenjenega-za-kulturo/
[xvii] Glej zaključni račun proračuna RS za leto 2025
[xviii] https://www.asociacija.si/si/2026/09/28/mk-bi-s-predlogom-uredbe-samostojnim-delavcem-v-kulturi-se-naprej-zagotavljal-prenizko-bolnisko-nadomestilo/
[xix] Glej obrazložitev posebnega dela za uporabnika 3340 Ministrstvo za kulturo, str. 60
[xx] https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ministrstvo-za-kulturo-ustavilo-postopek-za-dodelitev-delovnih-stipendij/788634
[xxi]Glej npr. https://www.bukla.si/revija-bukla/dr-ignacija-fridl-jarc.html
[xxii] Za več glej: https://www.gov.si/zbirke/storitve/financna-pomoc-za-placilo-prispevkov-verskih-usluzbencev/
[xxiii] https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-izbor-operacij-spodbujanje-raziskovalnih-umetnosti-in-kulture-jr-ruik/
[xxiv] https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-vzpostavitev-podpornega-okolja-za-opolnomocenje-oseb-na-podrocju-kulture-preko-usposabljanj-in-prenosa-strokovnih-kompetenc-v-rezidencnih-centrih-in-gostovalnih-mrezah/
[xxv] https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-izbor-nacionalnega-projekta-kulturno-umetnostne-vzgoje-za-povezovanje-vzgojno-izobrazevalnih-zavodov-in-kulturnih-ustanov-na-regijski-ravni-jr-ess-reg-kuv-2025/