Občine slovenske Istre se na različnih področjih zgodovinsko povezujejo na medobčinski ravni in prav nič drugače ni na področju kulture. V decembru 2021 so tako, na podlagi sodelovanja pri prijavi za poridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025 izdale prvo skupno kulturno strategijo. Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA[i] (strategija) je prva skupna kulturna strategija občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021 – 2030. Skupna kulturna strategija vseh občin je nov in relativno splošen dokument. Vse omenjene občine, z izjemo Ankarana, imajo sicer svoje programe za kulturo. Skupna strategija programov ne nadomešča, ampak jih, kot sami pravijo, nadgrajuje. Strategija je tako v resnici zarisala zgolj splošne smernice, ki jim bodo občine skušale slediti. Tako so se med drugim zavezali skupni podpori vrhunskim glasbenim prireditvam in festivalom, pa krepitvi gledališče produkcije. Zapisali so tudi, da želijo okrepiti vlogo prepoznavnih filmskih festivalov in zagotoviti boljšo infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje filmske vzgoje za mlade. Na področju intermedijske umetnosti so se zavezali institucionalnemu priznanju področja, ureditvi financiranja in zagotavljanju primerne infrastrukture.
Sofinanciranje kulturno-umetniške produkcije je na območju štirih občin urejeno različno, saj imajo občine na voljo različne višine sredstev. Po ustaljeni praksi občine seveda največ sredstev porabijo za financiranje javnih zavodov na področju kulture, kjer so občine ustanoviteljice ali soustanoviteljice. V smernicah in skupni strategiji so se občine zavezale, da je treba v občinskih proračunih povečati deleže sredstev za kulturo, tako, da bodo na letni ravni dosegala vsaj 6% občinskih proračunov.[ii] Ocenili so, da je treba povečati delež sredstev, ki se namenjajo neinstitucionalni kulturi ter podporo deležnikom v kulturi za krepitev kompetenc pridobivanja evropskih sredstev. Strategija sicer postreže z nekaj zanimivimi zgodovinskimi primerjavami proračunskih sredstev, ki jih obalne občine namenjajo za kulturo. Vidimo lahko, da v obdobju 2016 – 2020 nobena od občin ni financirala kulture v deležu proračuna višjemu od 6%. To je leta 2016 in 2019 uspelo zgolj občini Piran. Po obsegu sredstev izstopa Koper, ki je tudi največja od štirih občin. Po največjem deležu proračuna, ki se namenja za kulturo, pa izstopa Piran. Zanimivo je tudi, da so se v obdobju 2016 – 2020 sredstva namenjena razpisom v občinah Piran in Izola zmanjševala. Vir predstavljenih podatkov je strategija, v nadaljevanju pa predstavljamo tudi novejše podatke.
(Vir: Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA 2021-2030, str. 36. – 37.)
Spodnja slika predstavlja deleže sredstev po namenih v skupnih srestvih, namenjenih za kulturo v vseh štirih občinah.
(Vir: Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA 2021-2030, str. 38.)
Mestna občina Koper
Mestna občina Koper (MOK) je največja obalna občina s preko 50.000 prebivalci. Lokalni program kulture je bil sprejet za obdobje 2019 – 2023, kar pomeni, da bi morali v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo sprejeti nov lokalni program za kulturo. A občina v resnici ne krši zakonodaje, saj je, kot omenjeno, skupaj s preostalimi obalnimi občinami podpisala skupno kulturno strategijo, s čimer je de facto podaljšala svoj lokalni program za kulturo. V skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZUJIK namreč lahko dve ali več lokalnih skupnosti oblikujejo skupni program za kulturo, ki ga sprejmejo pristojni organi lokalnih skupnosti.
V MOK deluje okoli 130 društev in skupin, ki izvajajo prorame s področja kulturnih dejavnosti. Najštevilčneje je sicer zastopana ljubiteljska kultura. Leta 2018 so na pobudo nevladnih organiazcij organizirali srečanje, kjer so izoblikovali predloge sistemskih izboljšav financiranja nevladnih organizacij s področja kulture v MOK. Na področju financiranja se je tako med predloge zapisalo upoštevanje realnih stroškov in uravnoteženih finančnih načrtov, utemeljenost točkovanja po merilih in kriterijih, pravočasnost razpisov, omogočanje predfinanciranja, kakovostni obrazci za poročanje, prostori za sedeže in redne dejavnosti organizacij, povečanje sredstev za samostojne delavce v kulturi, skupnostni projekti. Kot glavne cilje so v poteklem programu za kulturo na področju NVO opredelili, krepitev sektorja, s poudarkom na mladih in medsektorskem sodelovanju, krepitev civilnega dialoga med lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami, ter omogočanje prepoznavnosti mladim kulturnikom na področju vizualne umetnosti. Posebno podpoglavje z usmeritvami je progam predvidel za Kulturno-izobraževalno društvo PiNA. Intervju Asociacije s predstavnikom društva si lahko preberete v ločeni objavi.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj relevantnih podatkov, povezanih s financiranjem kulture v MOK. ZA obdobje 2022 – 2026 so nas zanimale povprečne letne rasti (CAGR) na posameznih postavkah. Financiranje kulture najdemo pod poglavjem 18 – Kultura, šport in nevladne organiizacije, kjer so poleg kulturnih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine uvrščeni še športni programi, mladinski programi in programi financiranja posebnih skupin – narodnostne skupnosti in veteranskih organizacij. Še bolj relevanten pa je program 1803 Programi v kulturi, kjer se zagotavljajo sredstva za javne zavode, za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture (preko območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti), za nakup opreme in obnovo javne kulturne infrastrukture, za sofinanciranje kulturnih programov in projektov preko javnega razpisa namenjenega nevladnim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem. Dejanska razpisna sredstva, namenjena NVO s področja kulture, pa najdemo na podprogramu Sofinanciranje umetniških programov.
V spodnji tabeli prikazujemo delež podprograma Sofinanciranje umetniških programov kot delež celotnega proračuna. Za obdobja 2022 – 2025 smo vzeli podatke iz zaključnih računov, za leto 2026 pa predvideno porabo sprejetega proračuna. Kot je razvidno iz tabele, delež skozi leta stagnira oziroma celo upada.
(Vir: MOK in lastni preračuni)
Pogledali smo tudi, kakšne so bile povprečne letne rasti v obdobju 2022 – 2026 na različnih postavkah. Vidimo, da se je celoten proračun MOK v povprečju na leto povišal za 9,46% medtem ko je bila rast programov v kulturi, torej »kulturnega proračuna MOK« 5,86%. Na področju sofinanciranja umetniških programov rasti praktično ni moč beležiti oziroma je ta 0,3%.
(Vir: MOK in lastni preračuni)
Če pogledamo delež, ki ga skozi leta znoraj celote proračuna zasedajo Programi v kulturi, torej celota financirane kulture v MOK, vidimo, da tudi ta relativno stagnira in da je načrtovan delež v letu 2026 celo manjši od tistega v letu 2022.
(Vir: MOK in lastni preračuni)
Mestna občina vsako leto izvede tudi Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov v Mestni občini Koper. Razpisna področja so praviloma umetniški programi, redno delovanje in programi ljubiteljske kulturne dejavnosti s področja glasbe, gledališča in lutk, folklore, intermedije, likovna in galerijska dejavnost, programi samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in programi založništva. Prijavitelji morajo za izvajanje programov zagotoviti najmanj 40 % delež sofinanciranja iz drugih virov.
V spodnji preglednici so podatki o višini razpisnih sredstev v letih 2022- 2026 in delež znotraj programa Programi v kulturi. Kot je razvidno, nominalni znesek sredstev praktično stagnira, kot delež proračuna za kulturo pa dejansko pada.
(Vir: MOK in lastni preračuni)
V letu 2022 je bilo preko razpisa razdeljenih 180.000 EUR, od tega kar 104.000 EUR za področje umetniških programov. Za programe ljubiteljske kulture je bilo namenjenih 72.950 EUR, od tega kar 48.000 EUR za Zvezo kulturnih društev Koper, ki je samostojna in nepridobitna organizacija, ki združuje 43 ljubiteljskih društev. Za samostojne delavce v kulturi je tradicionalno namenjenih izredno malo sredstev, in sicer med 400 in 1600 evri.
V Kopru sicer deluje tudi Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, ki pa ne objavlja rednih razpisov, temveč razpise za projekte fizičnih oseb na področju umetnosti in razpise za mladinske projekte. Tako so leta 2025 objavili Javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov ali projektov v vrednosti 30.000 evrov. Večinski financer zavoda je sicer MOK.
Občina Piran
Tudi v proračunu občine Piran področjčje umetnosti in kulture najdemo pod postavko 18 Kultura, šport in nevladne organizacije. Tudi tu je eden od podprogramov Programi v kulturi, kjer se financira knjižničarska dejavnost, založniška dejavnost, umetniški programi, ljubiteljska kultura, mediji, avdiovizualna dejavnost in drugi programi v kulturi. Pod podprogramom Umetniški programi se financirajo javni zavodi s področja kulture, nevladne organizacije, gospodarske organiozacije in samostojni kulturni ustvarjalci. V spodnjem grafu priakzujemo povprečno letno rast na vse ge poćstavkah v obdobju 2022 – 2026. Kot vidimo, je povprečna letna rast proračuna višja od vseh ostalih postavk.
(VIR: Občina Piran in lastni preračuni)
Proračun je v opazovanem obdobju beležil povprečno 26% letno rast, postavka Programi v klulturi pa 14,17%. Pogledali smo tudi, če delež financiranja kulture v občini narašča, in ugotovili, da delež programa Programi v kulturi kot delež celotnega proračuna občine v resnici pada.
(VIR: Občina Piran in lastni preračuni)
V obdobju 2018 – 2021 je imela občina Piran sprejet tudi lokalni program za kulturo. V Piranu deluje Zveza kulturnih društev Piran, ki povezuje ljubiteljske kulturne dejavnosti in zagotavlja kadrovske, prostorske in finančne pogoje za delo društev.
Analiza financiranja kulture v občinah slovenske Istre kaže, da kljub sprejetju skupne Istrske kulturne strategije Kultura.PIKA 2021–2030, ki predvideva okrepitev vlaganj v kulturo ter večjo podporo nevladnemu sektorju, dejanski proračunski trendi tem ciljem za zdaj ne sledijo v celoti.
V obdobju 2016–2020 je največji delež proračuna za kulturo namenjala Občina Piran, medtem ko je Mestna občina Koper zaradi svoje velikosti namenjala največ sredstev v absolutnem znesku. Analiza novejših podatkov za obdobje 2022–2026 pa kaže, da v Mestni občini Koper skupna sredstva za kulturo sicer nominalno naraščajo, vendar počasneje od rasti celotnega občinskega proračuna. Posledično se delež sredstev za kulturo v občinskem proračunu zmanjšuje. Še izrazitejša je stagnacija pri sredstvih za sofinanciranje umetniških programov in javnih razpisih za nevladne organizacije, katerih nominalni obseg ostaja skoraj nespremenjen, njihov delež znotraj kulturnega proračuna pa se zmanjšuje.
Podoben trend je mogoče zaznati tudi v Občini Piran. Čeprav se sredstva za kulturo povečujejo, rast kulturnega proračuna zaostaja za rastjo celotnega občinskega proračuna, zaradi česar delež sredstev za kulturo postopoma upada.
Na podlagi predstavljenih podatkov lahko ugotovimo, da so občine v strateških dokumentih sicer prepoznale pomen razvoja kulture, umetniške produkcije in nevladnega sektorja, vendar se te zaveze za zdaj le delno odražajo v proračunskih prioritetah. Nominalno povečanje sredstev ne pomeni nujno tudi večje podpore kulturi, saj ob hitrejši rasti celotnih občinskih proračunov relativni pomen kulturnega področja ostaja nespremenjen ali celo upada. To kaže na razkorak med strateškimi cilji in dejanskim financiranjem kulture, zlasti na področju podpore nevladnim organizacijam in umetniški produkciji.
[i] Dostopno na: https://www.koper.si/wp-content/uploads/2026/01/Strategija-kultura-PIKA-elaborat.pdf (24.7.2026)
[ii] Strategija, str. 40