Foto: Zasuk
V Asociaciji smo se udeležili tiskovne konference sindikatov Zasuk, Glosa in SVIZ pred RTV Slovenija, ki je bila sklicana zaradi spornega ravnavnja vodstva RTV z zunanjimi izvajalci. Opozorili smo, da se Uredba o minimalnem plačilu za zunanje izvajalce, ki opravljajo delo za javne zavode s področja kulture, uporablja od avgusta lani. Vsi, ki opravljajo delo s področja kulture, vključno z novinarji, ki pripravljajo oddaje s tega področja, bi morali biti plačani v skladu z minimalno urno postavko. Dolžnost države, ki je sprejela tak zakon, je, da poskrbi, da se ta tudi dejansko izvaja. To toliko bolj velja za javno RTV, ki zaposljuje preko 2000 rednih sodelavcev, skrbi za pravico javnosti do obveščenosti in je preteklo leto končala s presežkom prihodkov nad odhodki.
Sindikati so opozorili, da so se v zadnjih letih prekarne oblike dela na RTV Slovenija močno razbohotile. Zunanjim izvajalcem ni treba plačevati prispevkov, ne hodi na bolniško, zanj ne veljajo kolektivne pogodbe, za dvakrat manjše plačilo pa lahko opravi trikrat več dela. V številnih oddelkih naše največje kulturne institucije so se po besedah sindikalistov odločili uredbo o minimalnem plačilu enostavno ingnorirati. Kljub opozorilom tako s strani sindikatov kot Ministrstva za kulturo številnim zunanjim izvajalcem pogodb še vedno niso prilagodili. Še več, nekateri, ki so napodplačevanje opozorili svoje nadrejene, še vedno čakajo na plačilo. Drugim je bilo zagroženo, da jih bodo zamenjali z delavci, ki bodo pripravljeni delati za plačilo nižje od zakonsko določene minimalke. In da bi bila mera polna, so avtoricam manjšinske oddaje “Sami naši” najprej razpolovili frekventost oddaj, nato pa celo zagrozili z ukinitvijo oddaje.
Ustvarjalke oddaje »Sami naši«, ki je namenjena skupnostim nekdanje Jugoslavije in letos obeležuje deseto obletnico, so povedale, da se od 1. februarja letos oddaja predvaja le dvakrat mesečno in ne štirikrat, kot je veljalo vse od začetka. Direktor Radia Slovenija jim je povedal, da za njih minimalno plačilo ne velja, ker naj bi bilo omejeno izključno na polje kulture, kamor oddaja ne sodi. Nasprotno stališče pa so pridobili od Ministrstva za kulturo, ki jim je jasno sporočilo, da za to oddajo uredba o minimalnem plačilu vsekakor velja, saj gre za oddajo v okviru kulturno-umetniške rubrike. Pozvale so k vrnitvi oddaje na prvotno frekvenco in k ureditvi pogod v skladu z veljavno zakonodajo.
Presednik društva Uroš Veber je izpostavil, da po informacijah, ki smo jih pridobili v društvu, uveljavljanje minimalnega plačila ne poteka gladko. Povedal je, da se nekateri javni zavodi močno trudijo, da bi zakonske določbe zaobšli, in da je nadzor nad izvajanjem izrazito pomanjkljiv. Izpostavil je, da bi moral inšpektorat izvesti nenajavljeno kampanjo in preveriti, v kakšni meri javni zavodi dejansko sledijo črki zakona. Veber je dodal, da je ogorčen, da takšno nespoštovanje zakonodaje spremljamo na RTV, in pozval, da se določbe o minimalni urni postavki uvedejo tudi za samostojne novinarje.
“Gre tudi za druge delavce, ki se ne želijo in ne zmorejo izpostaviti.”
Uroš Veber
V društvu se sprašujemo, kako bodo zakonske določbe o minimalnem plačilu upoštevali drugi javni zavodi, če tega ne zmore niti RTV Slovenija. Sprašujemo se tudi, kako se lahko aktualno vodstvo Ministrstva za kulturo bohoti z uvedbo minimalnega plačila, obenem pa ne poskrbi za njegovo uveljavitev. Denarja za izvajanje javne službe je evidentno več kot dovolj in namesto groženj po ukinjanju oddaj ter pritiskov na tiste, ki oddaje pripravljajo, bi si v društvu želeli, da na RTV Slovenija prvi začnejo upoštevati zakonodajo, ki velja v tej državi.