Asociacija se je na vabilo CNVOS udeležila javnega Posveta o strategiji EU za civilno družbo in večletnem finančnem okviru EU. Dogodek, ki je potekal 2. februarja v Ljubljani, je pomemben tudi za področje kulture tako na evropski kot na nacionalni ravni, saj je v novembru 2025 sprejeta Strategija EU za civilno družbo osnova tudi za oblikovanje na novo predlaganega programa AgoraEU, v katerem bo zajeto tudi polje kulture. To pomeni, da prihaja po združevanju programov MEDIA in Kultura, ki sta od leta 2024 združena v program Ustvarjalna Evropa, predvidoma do novega združevanja programov v program Agora EU. V sklopu novega večletnega finančnega okvira (Multiannual Financial Framework – MFF) Evropske unije je predvideno združevanje s programom CERV – Državljani, enakost, pravice in vrednote).
Na posvetu je v imenu European Civic Forum Giada Negri predstavila videnje programa CERV in izzivov, s katerimi se srečuje evropski nevladni sektor. Nastopila sta tudi poslanca Evropskega parlamenta, Irena Joveva in Matjaža Nemec. Predstavila sta svoje videnje na procese sprejemanja novega finančnega okvira. Na debati sta nastopila tudi predstavnika dveh ministrstev RS. Ministrstvo za kulturo je zastopal državni sekretar Marko Rusjan, Ministrstvo za javno upravo pa državni sekretar Jure Trbič. Vsak od njiju je predstavil stališče ministrstev do novega predloga, obenem pa tudi delo ministrstev v skoraj že zaključenem mandati Vlade. Poleg tega sta se razpravljavcem pridružila tudi Petra Cilenšek, vodja pravne službe CNVOS, in Uroš Veber v imenu Asociacije, ki sta predstavila potrebo po veliki previdnosti pri sprejemanju novih programov in utemeljeno skrb glede njihove implementacije.
Debata se je v glavnem osredotočila na kulturni boj, v katerem nekatere politične sile tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evrope skušajo sistematično zmanjševati polje nevladnega organiziranja, kritične kulture, medijske svobode, človekovih svoboščin in drugih programov, ki naj bi jih pokrival prav predlagani program AgoraEU.
Sprejetje novega programa še zdaleč ni samoumevno. Ker bodo pogajanja o novi večletni strategiji potekala še dolgo, ostaja pomembno, kako bo program dejansko operacionaliziran, da bi lahko dejansko odgovoril na potrebe civilne družbe in raznolikega kulturnega ter medijskega sektorja.
Društvo Asociacija meni, da je izguba samostojnih programov Ustvarjalna Evropa lahko potencialno izjemno nevarno. Pozdravljamo sicer, da je prepoznano, da so tako potrebe in kapacitete v Evropi za vse omenjene programe še bistveno večje kot je trenuten obseg sredstev in menimo, da program Ustvarjalna Evropa res potrebuje prenovo. A obstaja velika nevarnost, da bo združevanje prineslo zmanjšano varnost
tega izjemno uspešnega programa, da bo lahko prihajalo do bistveno večjega prerazporejanja sredstev iz enega področja na drugega, da bo ambicija evropskih politik kulturni sektor še naprej silila v reševanje družbenih težav, ki nastajajo izven sektorja, pa tudi, da bo vprašanje svobode umetniškega izražanja ostalo slabo (ali pa sploh ne) naslovljeno. Skrbi nas tudi dejstvo, da trenutni predlog nadaljevanja
ključnega evropskega raziskovalnega in inovacijskega programa Obzorje ne vključujejo več samostojnega Sektorja za kulturo, ustvarjalnost in inkluzivno družbo, kar nakazuje na nevarno prerazporejanje denarja in predstavlja pomembno grožnjo za celoten evropski kulturni ekosistem.
Zato bo Asociacija še naprej aktivno spremljala razvoj kulturnih politik tudi na ravni EU in se bo za zagotavljanje boljših pogojev delovanja sektorja še naprej povezovala s sorodnimi organizacijam in pobudami, ne le na nacionalni, temveč tudi na regionalni in evropski ravni. Kulturne sektorje in civilno družbo je potrebno še naprej razvijati, povezovanje in delovanje v mednarodnem okolju pa bo še naprej
postajalo vse pomembnejše tudi za delovanje demokratične in vključujoče družbe v Sloveniji.