V Društvu Asociacija smo se odločili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati članstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odločitev smo sprejeli na podlagi več razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splošnem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev niti v kulturno-umetniškem sektorju niti širše, in bo na dolgi rok že tako težaven socialni in materialni položaj teh delavcev še poslabšala.
Tekom javne razprave smo se na predlog zakona obširno odzvali, naše pripombe lahko preberete na povezavi. Konstruktivno držo smo izkazali tudi tekom zakonodajnega postopka: ob tem, da smo se udeležili odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo v Državni zbor poslali tudi predloga dveh amandmajev, sprejetje katerih bi po našem mnenju dejansko izboljšalo položaj prekarnih delavcev ob upokojitvi. Predlagali smo dva popravka zakona, in sicer črtanje nove formule za usklajevanje pokojnin ter dopolnitev člena, ki ureja zagotovljeno pokojnino, tj. minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki znaša 40 let. Oba predloga sta temeljila na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, in kažejo, da bodo delavke in delavci v kulturi med tistimi, ki bodo zaradi reforme v slabšem materialnem in socialnem položaju. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podatke, na podlagi katerih smo predlagali dopolnitve zakona, ki v zakonodajnem postopku niso bile upoštevane.
Sprememba formule za usklajevanje pokojnin
Ukrep, ki bo najbolj radikalno zarezal v višino pokojnin, je sprememba formule za usklajevanje pokojnin. Vlada je tekom zakonodajnega postopka polno uveljavitev spremenjene formule sicer zamaknila, a to ne spremeni dejanskega učinka. Po veljavni zakonodaji se pokojnine usklajujejo za 60 % rasti povprečne bruto plače in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Vlada z reformo predlaga spremembo omenjene formule tako, da bi se z letom 2045 upoštevalo zgolj 20% rasti plač in 80% inflacije.
V društvu smo pridobili izračune, ki jih je pri sodnem izvedencu s področja aktuarstva naročil Sindikat zavarovalništva Slovenije. Izračuni kažejo, da bo po scenariju, ki temelji na zgodovinskem gibanju rasti plač in inflacije, pokojnina posameznika ob upoštevanju prehodnega obdobja po 30 letih nižja za 15%, kot bi bila po trenutno veljavni formuli. Po koncu prehodnega obdobja in po polni uveljavitvi nove formule pa bo pokojnina posameznika po 30 letih nižja za 22% glede na pokojnino, ki bi se usklajevala po trenutno veljavnem principu.
Da bo na račun spremembe usklajevanja prišlo do prihranka na strani plačnika, tj. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter proračuna RS potrjujejo tudi podatki Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki jih je slovenska vlada predložila Evropski komisiji. Do leta 2070 naj bi se s spremembo formule za usklajevanje privarčevalo kar 1,65 odstotne točke BDP-ja, ki ga namenjamo za pokojnine. Ključna težava s spremembo formule je torej ta, da bi se zaradi dejstva, da plače praviloma rastejo hitreje od inflacije, pokojnine vsako leto usklajevala v nižjem odstotku, kot so se do sedaj, kar pomeni, da bi upokojenke in upokojenci na račun prejeli nižje pokojnine, kot bi jih po veljavni zakonodaji. Te pokojnine bodo posledično izgubljale na vrednosti dlje, kot bo oseba v pokoju. Če bo upokojenec ob upokojitvi prejemal 70% svoje povprečne plače, bo po 20 letih ta odstotek padel na 53% plače. Drži, da vlada omenjen varčevalni ukrep kompenzira z dvigom odstotkov za odmero pokojnine, in sicer iz 63,5% za 40 let pokojninske dobe na 70% za 40 let pokojninske dobe in uvedbo t.i. zimskega dodatka. A tu naletimo na novo težavo, ki smo jo v društvu v sklopu naših zagovorniških prizadevanj morali izpostaviti – gre za delovno dobo prekarnih delavk in delavcev.
Status prekarnih delavk in delavcev na področju kulture ter pokojninska doba
Da je kulturno-umetniški sektor bistveno in nadpovprečno prekariziran, ni treba posebej poudarjati, težava v povezavi s pravicami iz pokojninskega zavarovanja pa je predvsem v tem, da so bili pred letom 2014 številni prekarni delavci v praksi izvzeti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Šele leta 2014 so namreč v veljavo stopile določbe zakona ZPIZ-2, ki je urejalo zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja. Gre za delo ali storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Te določbe so skladno s 130. členom ZPIZ-2 določile, da se trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Delo preko pogodb civilnega prava se je torej začelo vštevati v pokojninsko dobo. Podobno se je leto kasneje pričelo upoštevati tudi študentsko delo. Delo, opravljeno na teh podlagah pred letom 2014, se tako ni štelo v pokojninsko dobo, kar že predstavlja realno težavo za nekatere, ki se upokojujejo danes, v bodoče, pa bo tovrstnih primerov v sektorju vse več.
V društvu smo izvedli anketo med takrat še samozaposlenimi v kulturi (povprečna starost 45 let), ki je pokazala, da se bo velika večina upokojevala po starostnem pogoju, ki bo po predlogu pokojninskega zakona znaša 67 let, a brez pogoja polne pokojninske dobe, tj. 40 let. Kar 70% vprašanih pri starosti 67 let ne bo izpolnilo pogoja 40 let pokojninske dobe. Njihova pokojninska doba bo v povprečju znašala 35 let. V praksi to pomeni, da za te delavke in delavce tudi odmerni odstotek za pokojnino ne bo znašal 70%, ampak manj. Od leta 2025 naprej, ko se izteče prehodno obdobje, bo odmerni odstotek za 35 let pokojninske dobe znašal 62%, kar je manj, kot danes znaša odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe. To v praksi pomeni nižjo pokojnino, dodatna težava pa je v temu, da po zakonu posamezniku, ki ni zbral vseh 40 let pokojninske dobe, ne pripada tako imenovana zagotovljena pokojnina. Slednja predstavlja socialni korektiv, določena je v fiksnem znesku, ki se redno usklajuje in tako predstavlja minimalno pokojnino za polno dobo. Trenutno zagotovljena pokojnina znaša 782 evrov. A do te pokojnine omenjeni prekarci zaradi manjkajočih let dobe ne bodo upravičeni. Pokojnina jim bo tako odmerjena od (po večini minimalne) osnove in od nižjega odmernega odstotka. V društvu se tako že sedaj soočamo s primeri, kjer se nagrajenim in svetovno priznanim ustvarjalcem odmerja pokojnino v višini med 550 – 600 EUR. Zaradi nedavnih sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo bodo samostojne delavke in delavci v kulturi sicer lahko še naprej ostajali v statusu in opravljali delo, vse dokler ne dosežejo 40 let pokojninske dobe. A takrat bodo v povprečju stari 72 let, kar pomeni, da je pod velikim vprašajem, če bodo delo sploh lahko opravljali oziroma ali ga bodo sploh fizično zmožni opravljati. Zelo verjetno se bodo številni soočali z zdravstvenimi težavami, drugi pa se bodo primorani odločiti za upokojitev z nižjim odmernim odstotkom. Dodatna težava, ki jo prinaša vladna reforma, pa je, da se z reformo povečujejo razlike med odmernimi odstotki za posamezna leta. Če je trenutno razlika pri odmeri za 36 let in 37 let dobe 1,36 odstotne točke, bo po novem ta razlika znašala 1,6 odstotne točke. Razlika za vsako nadaljnje leto dobe bo tako večja, prav tako pa bodo večje razlike v odmerjenih pokojninah.
V ta namen smo kot predlog amandmaja k pokojninski reformi poslali predlog, da bi se zagotovljena pokojnina v fiksnem znesku priznala tudi tistim, ki so dosegli 36, 37, 38 ali 39 let pokojninske dobe. V tem primeru bi bili fiksni zneski nekoliko znižani, kljub temu pa bi bili bistveno višji od tistih, ki bi jim bili izplačani po zakonu. Za posameznika, ki mu je po 36 letih dela odmerjena pokojnina v višini 580 EUR, bi naš predlog pomenil, da prejme pokojnino v višini 745 EUR. Naša amandmaja sta bila sicer vložena, a so poslanke in poslanci glasovali proti sprejetju.
V društvu smo prepričani, da bi vsaka reforma pokojninskega in invalidskega sistema morala vsebovati tudi rešitve, ki bi upoštevale položaj vseh tistih, ki bodo zaradi nepravičnosti preteklih ureditev sistema ob upokojitvi v izrazito slabem materialnem in socialnem položaju. Prav socialna varnost v starosti je bila eden ključnih motivov, da smo se zavzemali za uvedbo karierne dinamike, torej sistema, v katerem se naj samostojnim delavcem v kulturi plačuje prispevke od višje osnove, kar bo rezultiralo v višjih pokojninah. Žal pa bodo nedavne spremembe ZUJIK vplivale predvsem na mlajše samostojne delavke in delavce v kulturi. Za tiste, ki v sektorju delujejo že dalj časa, je po našem mnenju treba poskrbeti v okviru pokojninske in invalidske zakonodaje. Enako velja za vse ostale prekarne delavke in delavce, ki so v primerljivem položaju in jih reforma izpušča. Ukrepi reforme bi morali nasloviti problematiko prekarnega dela na splošno.
Ker vladna reforma teh delavk in delavcev ne naslavlja in ker na dolgi rok še poslabšuje njihov položaj ob upokojitvi, se zato pridružujemo pobudi zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum proti pokojninski reformi.
V kolikor se z zapisanim strinjate in prepoznate, ter smatrate, da bi bila o reformi potrebna širša javna razprava, vas pozivamo, da svoj podpis oddate tudi sami, kar lahko storite do 11.11. 2025. Podpis lahko oddate fizično ali v elektronski obliki.
Navodila za oddajo podpisa: https://stoppokojninski.si/