Vir: Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS).
Med tem, ko v Sloveniji poteka boj za interpretacijo proračuna za leto 2026 in pri vladajoči koaliciji vlada želja po tem, da se ta čim prej napiše na novo, se na novo piše tudi dolgoročni proračun Evropske unije, poimenovan Večletni finančni okvir oz. najpogosteje skrajšano kar v MFF (Multianual Financial Framework). Ta bo za obdobje 2028-2034 opredelil strukturo porabe sredstev EU, s tem pa mehanizme podpore, ki so izjemno pomembni tudi prihodnost slovenske kulture, zlasti na področju mednarodnega povezovanja, raziskovanja in razvoja sektorja.
V članku skušamo kar se le da razumljivo shematsko predstaviti način in pomen trenutnih procesov glede sprejemanja MFF, predvsem skozi prizmo sprejemanja programa AgoraEU. To je namreč program, v katerega se bo prenesel za kulturo najpomembnejši mehanizem, ki ga dobro poznajo številni NVO, pa tudi javni zavodi in podjetja, program Ustvarjalna Evropa. Ta se bo v novem finančnem okviru združil s programom CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote oz. Citizens, Eqality, Rights, Values), ki ga je EU vzpostavila v trenutno veljavnem večletnem proračunu. Evropska komisija, ki je pripravljala prvo različico novega MFF, se je namreč odločila predlagati poenostavitev strukture upravljanja, tako da se v prihajajočem obdobju predvidoma izvaja manj ločenih programov, ti pa postanejo večji in torej manj razpršeni. Tako Komisija predlaga, da se dosedanjih 52 programov združi v 16, obenem pa bi rada več kot 500 regionalnih inštrumentov prepustila v upravljanje neposredno 27 članicam EU in regijam.
Programi naj bi postali bolj harmonizirani, bolj usmerjeni v rezultate, večji poudarek naj bi bil posvečen razvoju in konkurenčnosti, obenem pa si želijo prenesti tudi več neposredne moči na same upravljalce sredstev, kar bo pomembna sprememba tudi za upravljanje kohezijskih sredstev, kjer pričakujemo, da bo Slovenija po novem imela bolj proste roke. Od razmeroma nove Vlade RS sicer še nimamo informacij, kako želi razpolagati s temi sredstvi. V tem kontekstu je smiselno omeniti, da so se prek t.i. kohezije, tudi na področju kulture sofinancirali številni razvojni projekti, mnogi pa bi se morali v kratkem že začeti izvajati. Žal pa se je Ministrica za kulturo sodeč po obvestilu, ki ga je objavila v začetku junija 2026, odločila, da novih programov vsaj začasno raje ne bo izvajala. To je sicer sila čudna odločitev, saj je prav stranka SDS v kritikah prejšnje vlade redno opozarjala na prepočasno črpanje teh sredstev, tako v primerjavi z začrtanimi časovnicami, kot v primerjavi z ostalimi članicami EU. Zamude lahko pomenijo, da sredstva zapadejo in da teh enostavno ne bomo počrpali. Upamo samo, da ne gre za poskus preusmeritve evropskih sredstev v druge programe, kar je bila praksa, s katero smo se srečevali v času zaključevanja prejšnje perspektive. Takrat je hitro trošenje pred skrajnimi roki za črpanje pomenilo tudi hitenje z navideznim zaključevanjem projektov, delovanje po načelu »izpeljimo karkoli se pač da« in »dajmo naši(m)«.
KAJ JE NA OBZORJU?!
Pomemben sklop sofinanciranja v kulturi, na katerega se pogosto pozablja, se nahaja tudi v sklopu programov Obzorje Evropa (Horizon Europe). Trenutno veljavna shema vsebuje tudi Sklop 2: Kultura, ustvarjalnost in inkluzivna družba, njen proračun pa je vreden 2,28 milijarde evrov. Alarmantno je, da so zdaj veljavne sheme pod novo perspektivo vidno ogrožene, saj v trenutno veljavnem predlogu kultura nikjer ni več pomembneje omenjena. Evropska komisija je namreč predlagala nov program, Evropski konkurenčni sklad (European Competitiveness Fund), a težava je, da se kultura (kot beseda) v sklopu tega programa pojavlja redko, skoraj da pomotoma. Kaj lahko naredimo?
Predlagamo pridružitev kampaniji, ki jo vodi CAE, katerega član je sicer tudi Asociacija. Glede na dopustniški čas, predlagamo pošiljanje razglednic z jasnimi sporočili. Predvidoma kar iz domačih krajev. Bonus točke za fotografije, ki jasno govorijo o pomenu raziskovanja in razvoja na področju kulture in inkluzivnosti. Pošiljajte jih članom Evropskega parlamenta in Evropske komisije.
PROTI AGORI
A pojdimo zdaj raje nazaj k temu, kar je bolj oprijemljivo, torej k prihodnjem programu AgoraEU oz. zdajšnjem programu Ustvarjalna Evropa. Slednji je trenutno vodilni instrument EU namenjen neposredni podpori evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. V obdobju 2021-2027 ta razpolaga s proračunom 2,44 milijarde evrov (oz. v tech-bro govoru 2.440 mio). Za primerjavo, v obdobju 2014 2020 je bil ta vreden 1,47 milijarde. Tvorijo pa ga trije samostojni sklopi: Kultura, Media in Medsektorski sklop. Sklop Kultura je praktično brez preferiranja posameznih področij namenjen vsem kulturno-umetniškim področjem (recimo glasbi, uprizoritvenim umetnostim, likovnim in digitalnim ter več-medijskim umetnostim, kulturni dediščini, knjigi, arhitekturi, oblikovanju … ), sklop Media pa je namenjen filmskem in avdiovizualnemu sektorju. V Medsektorskem sklopu se nahaja več raznovrstnih podpor, vključuje pa mdr. tudi novičarske medije.
V novem predlogu se program Ustvarjalna Evropa združuje s programom CERV, ki je v trenutno veljavnem obdobju vreden okoli 1,55 milijarde evrov. Trend združevanja programov na sploh ni nov, saj je tudi CERV nastal iz združitve programa Evropa za državljane in programa Pravice, enakost in državljani, prav tako pa tudi Ustvarjalna Evropa združuje programa Media in Kultura, ki sta bila do leta 2013 samostojna. Po novem naj bi novi program, AgoraEU, sestavljali trije sklopi: Kultura, Media+ in CERV+. Medsektorski sklop torej ni več predviden, v glavnem pa se združuje s sklopom Media v Media+.
Glavni splošni cilji novega programa AgoraEU so: spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter dediščine; povečanje konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti medijske in avdiovizualne industrije; varovanje umetniške in medijske svobode; zaščita in spodbujanje enakosti, aktivnega državljanstva, pravic in vrednot, kot so zapisane v Pogodbah in v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, ter močnejša demokratična udeležba in odpornost družbe.
Kot do sedaj bo program Media+, namenjen filmu in avdiovizualnemu sektorju, dodaja pa se mu tudi skrb za novičarske medije. Program Kultura ostaja še naprej namenjen vsem ostalim sferam umetnosti, kulture in ustvarjalnosti. Program CERV+ bo namenjen trem področjem: Varstvu in spodbujanju temeljnih pravic, enakosti in nediskriminacije ter pravic državljanov EU; Sklopu „Daphne“, ki se osredotoča na boj proti nasilju na podlagi spola, nasilju nad otroki in drugimi izpostavljenimi skupinami; ter krepitvi „demokratične udeležbe in vladavine prava.“
Predlog Evropske komisije glede proračuna AgoraEU je, da bi skupni program v celotnem obdobju novega proračunskega obdobja vreden 7,606 milijarde evrov. Če ta predlog primerjamo s primerljivimi programi iz trenutnega obdobja, ugotovimo, da predlog predvideva približno 75% povečanje celotne večletne malhe. Podvajanje na programu Kultura je skoraj dvojno, nekaj manjša pa so povečanja na področju Media+, če upoštevamo, da ta v primerjavi z Medio v prihodnje predvidoma pokriva tudi vsebine iz zdajšnjega Medsektorskega dela.
Do zdaj torej glede predloga za program AgoraEU precej dobro, a poglejmo tudi, kaj to pomeni v deležu celotnega proračuna. Pogled na celoto hitro zbriše razlog za nasmeh. AgoraEU v predlogu Evropske komisije pomeni zgolj 0,43% celotnega proračuna EU. Skratka, dejansko se pogovarjamo o resnično majhnem programu, manj kot 5 tisočink proračuna. Zato v Asociaciji menimo, da si ta v resnici zasluži bistveno resnejše povečanje. O tem pričajo tudi izjemno nizka stopnja uspešnosti prijav na nekatere ključne razpise iz zdajšnjih programov, in naša napoved je, da se bo na dolgi rok sektor še naprej srečeval z veliko negotovostjo, v veliki meri pa pričakujemo tudi, da se logika intrumentalizacije kulture za namene uresničevanja splošnih prioritet komisije EU ne bo končala. Lahko se celo še bolj zaostri.
Nekoliko razveseli dejstvo, da je v naslednji fazi sprejemanja proračuna mnenje sprejel tudi Evropski parlament. Ta je predlagal še dodatno povečanje sprva predlaganih zneskov za proračun AgoreEU. Parlament je predlagal 25% povečanje v primerjavi s tem, kar je v osnovi za AgoraEU predlagala Evropska komisija. Sprejeli pa so, žal, tudi izjemno problematično idejo o delitvi proračuna programa Kultura, v kateri predlagajo delitev prej enotnega proračuna za vse sektorje. Tako v njihovem predlogu za področje glasbe odrejenih približno 1/3 proračuna programa Kultura. Poseben delež je predviden tudi za knjigo. V Asociaciji menimo, da takšen uspeh lobiranja le delov sektorja kaže na zaskrbljujoč rezultat, saj so s tem bistveno oslabili položaj uprizoritvenih umetnosti, kulturne dediščine, vizualnih, digitalnih in transdisciplinarnih kulturnih sektorjev, do neke mere pa tudi knjige, ki ima sicer že v obstoječih programih na voljo posebne mehanizme, npr. za literarne prevode. Pridružujemo se stališču CAE, da takšna delitev ni konstruktivna, in upamo, da bodo nadaljnja pogajanja ta napačen korak odpravila.
PROCES ŠE TRAJA
A kakšna je v vsakem primeru končna realnost? Žal bo velikost proračuna na koncu odvisna predvsem od Sveta Evropske unije, torej od samih držav članic. Tu gre proračun čez več faz pogajanj, prva pa se je že odvila med nedavno končanim predsedovanjem Cipra. Trenutno sprejeto stališče (t.i. Negobox) žal sprva predlagan proračun zmanjšuje v celoti za okoli 2%, na mini-programu AgoraEU pa predvideva celo 4% zmanjšanje glede na prvotni predlog Evropske komisije. Pogajanja med varčnimi članicami (to so Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Švedska in Finska), ki si želijo še bistveno večjih zmanjšanj v skupnem proračunu na eni strani in manj ekonomsko močnimi državami na drugi, bodo še naprej napeta.
Vir: Urad za publikacije Evropske unije
Trenutno je predsedovanje prevzela Irska. Od nje z nekaj zmernega optimizma sicer pričakujemo boljšo informiranost in naklonjenost sektorju in na novo predlaganemu programu in nekaj upanja, da pride do ugodnega popravka vseeno še ostaja. Zadnjo besedo še vedno ni rekel niti Evropski parlament. A članice so tiste, ki plačujejo v proračun, kar pomeni, da je več moči glede končnih številk vselej pri njih.
Postopek do sprejetja proračuna je vsekakor še dolg. V vsakem primeru pa vse kaže, da smo kljub ponekod spodbudnim (za zdaj vseeno napovedano bistveno povečanje sredstev), drugič resno zaskrbljujočim rezultatom (zlasti kar se tiče vprašanj izginjanja kulture iz drugih programov) še zelo daleč od tega, da bi za kulturo namenili 2% celotnega proračuna, za kar si že tradicionalno prizadeva tudi Asociacija.