Asociacija pregleduje volilne programe za področje kulture

Nekaj citatov iz programa:

Slovenski demokrati smo nekatera pomembna vsebinska vprašanja, ki bodo uravnavala življenje, razvoj in položaj kulture v državi, opredelili kot izhodišče svojega delovanja. Umetnost je javna dobrina ustvarjenega okolja, hkrati pa tudi razvojna in samonikla družbena dejavnost.

Kultura je zaradi svojega civilizacijskega pomena potrebna tudi neposredne državne podpore, ki pa mora temeljiti na meritokraciji oziroma upoštevanju meril notranje in zunanje kulturne konkurenčnosti.

Slovenska kultura deluje v specifičnih razmerah, za katere sta značilna relativno majhen kulturni trg in omejeno jezikovno področje. Kulturno politiko je potrebno nenehno dejavno izvajati in dograjevati v skladu z rastjo in spreminjanjem kulture doma in v svetu, saj se kultura napaja iz zgodovine in se vitalno ohranja v spreminjajočem se sodobnem svetu.

Slovenski demokrati še posebej poudarjamo pomen sinergije kulture, izobraževanja in znanosti za obstoj in vsestranski razvoj Slovenije, zato bomo upoštevali to celovitost in spodbujali smiselna vlaganja na teh področjih.

Koncentracija lastništva in nadzora medijev pomeni koncentracijo vpliva in družbene moči v rokah redkih posameznikov oziroma skupin, kar je nedopustno in družbeno nevarno. Demokratična družba mora temeljiti na raznolikosti lastništva in avtonomnosti občil. Šele v takih razmerah je mogoče govoriti o neodvisnem, uravnoteženem, etičnem, profesionalnem in avtonomnem novinarstvu.

Nekaj citatov iz vizije:

Sprožiti vse mehanizme, ki bodo vzpostavili optimalno delovanje obstoječe kulturne mreže: optimiziranje programe javnih zavodov in nevladnega sektorja v smeri kvalitetnejše produkcije in njene široke distribucije, podpiranje tistih deležnikov s finančnimi spodbudami, ki predlagajo inovativne programe in dokažejo usposobljenost za njihovo izvedbo. Na primarno mesto je treba postaviti na umetniško ustvarjanje in vso živo umetnost, hkrati pa obdržati dosedanjo raven revitalizacije kulturne dediščine in skrbi zanjo.

Pripravili bomo novo medijsko zakonodajo, ki bo omejila sovražni govor in lažne novice ter politični nadzor medijev. Temu zakonu bosta sledila zakona o RTV in STA z namenom krepitve njune vsebinske avtonomije ter zmanjšanja političnega vpliva na delovanje. Spremenili bomo način financiranja medijskih vsebin, ki so v javnem interesu, in medijev posebnega pomena ter podprli inovativne neodvisne medijske in novinarske projekte. Področje medijev bomo v celoti prenesli na ministrstvo, ki bo izvajalo ukrepe informacijske družbe.

Zagotovili bomo medresorsko prečenje za kreativni kulturni sektor, ki omogoča vzajemne spodbude (Ministrstvo za kulturo, Spirit, podjetniški sklad), pri čemer se pomanjkanje kaže predvsem na področju oblikovanja.

Nekaj citatov iz sektorskega programa:

Potrebno bo nadaljevati s posodobitvijo kulturne politike, opredelitvijo kriterijev in postopkov določanja javnega interesa za kulturne dejavnosti, zagotavljanja pogojev za svobodo umetniškega ustvarjanja in strokovne avtonomije kulture. 

Določanje jasnih smernic razvoja kulturne politik. Vzpostavitev mehanizmov avtonomnosti in depolitizacije pri upravljanju v kulturi. Zagotavljanje trajnega dialoga med ministrstvom za kulturo in sektorji v kulturi – javni, nevladni (poklicni in ljubiteljski), samozaposleni v kulturi in zasebni sektor. Določitev kriterijev, načinov in postopkov ugotavljanja javnega interesa. Oblikovanje jasnih kriterijev in transparentnega načina financiranja javnih kulturnih programov in projektov. Digitalizacija in debirokratizacija postopkov. Profesionalizacija strokovne službe MK, tudi z uvedbo mandata področnih svetnikov in selektorjev ter na novo definiranje vloge Ministrstva za kulturo. Vzpostavitev informacijskega sistema na MK za izvajanje in vrednotenje kulturne politike. Oblikovanje spodbud za mednarodna sodelovanja in horizontalna povezovanja kulture. Posodobitev zakonodaje na področju umetnosti in kulture v dialogu z deležniki. Spodbujanje razvoja na področju digitalizacije, sodobnih tehnologij in trajnostnih prispevkov kulture k dvigu kakovosti življenja. Zagotavljanje neodvisne in mednarodne evalvacije izvedbe programov v javnem in nevladnem sektorju in samozaposlenih v kulturi.

Omogočanje stabilnejših večletnih programskih in finančnih spodbud v javnem sektorju (petletni cikel, vezano na mandat direktorjev). Oblikovanje podpornih programov v obliki servisa za svetovanje in pomoč pri prijavah na mednarodne razpise, pravno in računovodsko svetovanje in seznanjanje s primeri dobrih praks v kulturi. Spodbujanje sistemskih, vsebinskih in finančnih oblik sodelovanja med različnimi subjekti v kulturi (javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, ljubiteljsko kulturo, samozaposlenimi in zasebnim sektorjem). Sistemska promocija slovenske kulture v mednarodnem prostoru, povečanje mreže SKIC ter kulturne diplomacije v tujini (Pariz, New York). Sprejem samostojnih zakonov v umetnosti in kulturi ter uskladitev s strateškimi zakonodajnimi dokumenti drugih resorjev.  Realizacija obveznega deleža (ZUJIK) in spodbude za razvoj kulturnega turizma. Uvedba »kulturnega vavčerja«, s katerim bomo spodbujali obiskovanje kulturnih prireditev s ciljem popularizacije in vzgajanja za kulturo.

Umetna inteligenca: Priprave na zakonsko zaščito avtorskih pravic v dobi UI, vključno z označevanjem UI-vsebin in obveznimi licencami. Priprava kodeksa etične uporabe UI v sodelovanju z ustvarjalci, novinarji in tehnološkim sektorjem. Vzpostavitev nacionalne platforme za označevanje UI-vsebin in pilotni sklad za nadomestila avtorjem.

Izboljšanje položaja samozaposlenih in NVO v kulturi: V prihodnje bo potrebno okrepiti sistemsko podporo, stabilno financiranje in dostop do infrastrukture, da bomo kulturo še bolj približali ljudem in okrepili ustvarjalni sektor. Uvedba bonov, vrednotnic in štipendij za samozaposlene. Digitalizacija razpisov, pravna pomoč, informacijske točke.Razvoj stanovanjskih in produkcijskih prostorov (zadruge, coworking). Oblikovanje sklada za NVO po vzoru drugih družbenih sektorjev.

Ljubiteljska kultura: Želimo si zagotoviti optimalne pogoje za delovanje na področju ljubiteljske kulture (finančna vzdržnost, izobraževanje deficitarnih deležnikov, sodelovanje med različnimi segmenti) ter izboljšati mednarodno sodelovanje na področju ljubiteljske kulture. Trenutno smo priča finančni podhranjenosti krovnih zvez, društev in posameznikov ter neustrezni infrastrukturi na lokalni ravni (vadbeni prostori, kulturni domovi, dvorane in spremljevalni prostori). Istočasno pa se moramo soočiti z izzivi digitalizacije na področju kulture (notnega, gledališkega in filmskega gradiva, kulturne dediščine), ter s manjkom finančnih sredstev z vidika razpisov (projektni, za delovanje, za etnične skupine). Potrebno je boljše sodelovanje ljubiteljske in profesionalne kulture (npr. folklora), opredelitev statusa kulturnika (ljubiteljski/profesionalni), sistemsko financiranje krovnih organizacij (ZKDS, ZSG, MZS …) in integracija mladih v ljubiteljski kulturi; Ustrezen sistem financiranja krovnih organizacij (ZKDS, ZSG, MZS). Kadrovska podpora, status mentorjev in vodij. Povezava ljubiteljske kulture z izobraževalnim sistemom in turizmom. Zagotavljanje vzdrževanja infrastrukture in opreme ter osnovnih sredstev. Dosledno izvajanje t. i. zakona o kulturnem evru.

Upravljanje z (javno) kulturno infrastrukturo: V prihodnje je potrebno zagotoviti bolj strateško pregledno in trajnostno upravljanje z javnimi prostori za kulturo ter večjo vključenost lokalne skupnosti pri njihovem razvoju in rabi. Sprejem strategija ravnanja z JKI z določitvijo seznam prioritetnih objektov. Obnova vsaj petih objektov JKI do leta 2030.  Digitalizacija rezervacij in transparenten najem prostorov.

Mediji in avdiovizualna kultura

Želimo si razvoj neodvisnih medijev v službi javnosti. Zavzemamo se za preglednost lastništva in pluralnost medijskega in komunikacijskega okolja ter dvig medijske in avdiovizualne pismenosti. Potrebujemo dobre delovne razmere za medijske in avdiovizualne profesionalce, ob hkratnem razvoju filma in avdiovizualne produkcije. Ocenjujemo, da smo trenutno priča nezadostni zaščiti avtonomije krovnih ustanov in ranljivosti pred političnimi pritiski. Medijski prostor pesti razdrobljenost, pomanjkljivost in zastarelost pravnega in institucionalnega okvira. Potrebno je odpravi neenakopravnosti in nestrpnosti ter dezinformacije in govor sovraštva ter seksizem in mizoginijo v medijih in na spletu. 

Stabilno financiranje medijev ter spremljanje in posodabljanje zakonodaje. Zaščita neodvisnosti STA in RTV Slovenije in zagotovitev financiranja nemotenega izvajanja javne službe. Neodvisna ustanova za film in AV produkcijo in zagotavljanje dolgoročno stabilnega sistema financiranja medijev in AV produkcije iz proračunskih in drugih virov, posodobitev zmogljivosti, podpora inovacijam. Izboljšanje socialne varnosti zaposlenih in samozaposlenih.  Priprava predloga novega krovnega zakona, ki celovito ureja področje filma in avdiovizualne produkcije, javna razprava ter sprejem zakona. Vzpostavitev osrednje, integrirane in neodvisne ustanove za področje filma in AV produkcije, posodobitev infrastrukture za filmsko produkcijo in postprodukcijo ter okrepitev shem za digitalizacijo in restavracijo slovenske filmske dediščine. Vzpostavitev nove, nearbitrarne javnofinančne sheme za sofinanciranje medijskih projektov v javnem interesu, ohranjanje delovnih mest v medijih, usposabljanje novinarjev, krepitev samoregulacije, preverjanje dejstev in spodbujanje medijske pismenosti.

Nadaljnji razvoj sistemskih ukrepov za urejanje digitalnega komunikacijskega okolja. Evalvacija prenovljenega medijskega pravnega in institucionalnega okvira ter priporočila za nadaljnje prilagoditve glede na ugotovljeno stanje in trende. Digitalizacija filmske dediščine, nova shema sofinanciranja. Mehanizmi proti dezinformacijam in deepfake vsebinam. Oblikovanje internega kodeksa označevanja vsebin ustvarjenih z UI za vse javne medije. Vzpostavitev nacionalne in regionalne platforme za spremljanje in razkrivanje dezinformacij. Razvijanje skupne baze preverjenih informacij v sodelovanju z akademsko stroko in civilno družbo. Vključevanje vseh knjižnic, šol in javnih institucij v programe prepoznavanja lažnih novi. Uvedba podpornih programov za pravno, socialno in poklicno pomoč novinarjem in audio-video ustvarjalcem.  Razvoj sklada za podporo kulturnim in družbeno pomembnim vsebinam v medijih.

Nekaj citatov iz programa stranke do 2034

Začetek postopka za sprejem Zakona o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (ZKUS) za zagotovitev pravne varnosti in stabilnega okvira za podporo ustvarjalnosti zunaj tradicionalne umetnosti. Reforma kulturne uprave: takojšnji začetek profesionalizacije organov javnih zavodov (svetov zavodov) za zagotovitev strokovne avtonomije in depolitizacije. Pilotna uvedba kulturnega bona za 18-letnike (v vrednosti 200 eur) za spodbujanje obiska kulturnih prireditev in nakupa knjig; Oblikovanje neodvisnega telesa za pripravo Nacionalne strategije za javno RTV 2026–2031, ki bo presegala kratkoročne politične vplive. Vzpostavitev enotne podatkovne platforme o kulturi (eKultura) in prehod na podatkovno podprto odločanje (evidence-based policy) z uvedbo javnih evalvacijskih mehanizmov. Začetek vzpostavitve Centra za kulturno-umetnostno vzgojo (CKUV) v okviru JSKD za koordinacijo KUV-programov.

Začetek postopka za sprejem Zakona o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (ZKUS) za zagotovitev pravne varnosti in stabilnega okvira za podporo ustvarjalnosti zunaj tradicionalne umetnosti in celovita prenova krovnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), prilagojena sodobnim oblikam ustvarjalnosti (XR, AI, digitalno okolje) in delovnim razmerjem.

Sprejetje novega sistemskega Zakona o uprizoritvenih umetnostih za ureditev strukturnih razmerij med javnimi zavodi in neodvisno sceno; Ustanovitev Kulturnega digitalnega inkubatorja in razvojne agencije za CCS za povezovanje kulture, tehnologije in podjetništva. Implementacija regionalne kulturne politike: vzpostavitev regionalnih kulturnih svetov in decentralizirana razdelitev sredstev; Izvedba trajne selitve Ministrstva za kulturo RS v Maribor in Novo Gorico za krepitev policentričnega kulturnega modela. Priprava in sprejetje celovite Nacionalne strategije arhitekture, ki bo le-to obravnavala kot javno dobro in temelj kulturne krajine. Vzpostavitev nacionalnega programa za internacionalizacijo kulture z dodatnimi sredstvi za mednarodne turneje, prevode in predstavitve. Izvedba druge faze reforme sistema RTV SLO na podlagi sprejete nacionalne strategije s ciljem preobrazbe v sodobno javno digitalno platformo. Oblikovanje enotne nacionalne strategije za ohranjanje in revitalizacijo stavbne kulturne dediščine z usmeritvijo k trajnostnemu upravljanju in javno-zasebnemu partnerstvu. Vzpostavitev trojnega modela financiranja (institucionalni, razvojni, projektni).

Nekaj citatov iz programa 2022 – 2026:

Kulturna politika je zavezana svobodi izražanja ter omogočanju dostopa do raznolike kulturne ponudbe najširši javnosti. V ta namen je potrebna uravnotežena skrb za osrednje kulturne ustanove in decentralizirano mrežo gledališč, knjižnic, galerij, muzejev in drugih ustanov po državi. Izrednega pomena je tudi podpora ljubiteljski kulturni dejavnosti, saj ima ta v lokalnih okoljih pomembno vlogo za razvoj in kakovost življenja posameznika ter znatno pripomore k gradnji občinstva.

Zavzemamo se za objektivno, kritično in neodvisno poročanje, ki upošteva svobodo izražanja, mnenjsko pluralnost ter etične standarde. Svoboda medijev novinarje zavezuje k objektivnemu presojanju dogodkov in nevtralnemu poročanju o njih.

Slovenska kultura potrebuje nov zagon, zato predstavljamo štiri najpomembnejše prioritete:

1. Ministrstvo za kulturo se mora preoblikovati v krovno institucijo, ki oblikuje strateški in zakonski okvir ter vizijo razvoja slovenske kulture. Programski razpisi in financiranje programov, ki sedaj predstavljajo večino nalog ministrstva, se morajo preseliti na novoustanovljene agencije. Pri tem je potrebno ohraniti enak obseg zaposlenih.
2. Ustanovitev področnih agencij (po zgledu JAK in SFC), ki so odgovorne za posamezna krovna področja (gledališka in plesna dejavnost, vizualne umetnosti).
3. Sodobni trendi in razvoj kulturne ustvarjalnosti morajo voditi k oblikovanju novih prioritet kulturne politike. Najpomembnejša je podpora razvoju avdiovizualne ustvarjalnosti, ki ima med vsemi kreativnimi industrijami največji doseg. Druga je literatura, s poudarkom na spodbujanju razvoja zvočnih knjig. Tretja prioriteta so odrske umetnosti, predvsem gledališče, opera, ter zborovsko petje, kjer podpiramo ustvarjanje in uprizarjanje izvirnih slovenskih del.
4. Posebna podpora projektom, ki so zaradi svoje vrhunskosti uspeli na različnih evropskih ali mednarodnih razpisih.

Takojšen sprejem Zakona o avdiovizualni dejavnosti z znatnim povečanjem programskih sredstev. Po zgledu sosednjih držav (npr. Hrvaška, Madžarska) se poveča obseg mehanizma, ki zagotavlja denarna povračila za investicije v domačo in tujo avdiovizualno produkcijo v Sloveniji.

Javna raba slovenskega jezika, še posebej v digitalnem okolju. 

Ureditev statusa samozaposlenih v kulturi z izboljšanjem materialnih možnosti za njihovo delovanje. V okviru plačevanja nadomestil prispevkov samozaposlenim v kulturi je potrebno uvesti ločnico med spodbujanjem vrhunskosti, kakovosti in socialnim korektivom pri plačilu prispevkov.

Pričetek izgradnje stavbe NUK II, prenova SNG Drama in prenova dotrajane lokalne infrastrukture (npr. Sokolski dom Novo mesto). Prenovljena infrastruktura ni dovolj, potrebujemo tudi skrb za kakovosten program in dejavnosti.

Pozitiven odnos do kulturne dediščine in slovenske krajine. Več sredstev za sofinanciranje prenov kulturne dediščine preko razpisov ZVKD. Medresorsko usklajevanje pri iskanju najboljših rešitev.

Raznolikost mnenj potrebuje raznolike medije. Zavzemamo se za objektivno, kritično, strokovno in neodvisno poročanje, ki upošteva svobodo izražanja, mnenjsko pluralnost in etične standarde. Raznolikost mnenj je več kakor le raznolikost informacij. Prizadevali si bomo za zakonske regulacije, ki bodo globalnim medijem naložile vidnost in dostop do evropskih, slovenskih in regionalnih vsebin.

Sodobni javni servis RTV Slovenija. Javni zavod je potrebno prestrukturirati in modernizirati skladno z najboljšimi evropskimi praksami. Ohraniti je potrebno visoko raven tehničnega znanja in opremljenosti v studijski in mobilni tehniki. V programsko shemo moramo vključiti več neodvisnih produkcij, ki so ustvarjene v domačem ali mednarodnem prostoru

RTV Slovenija mora spodbujati produkcijsko okolje v Sloveniji. Predlagamo krepitev igrane in dokumentarne produkcije. Pluralizacija informativnega programa skladno z veljavnimi programskimi in novinarskimi standardi. Digitalna platforma mora postati tretji steber RTV Slovenija. Nadgraditev digitalne platforme (Filmoteka) v sodoben in konkurenčen servis, kjer bo omogočen dostop do vseh programskih vsebin.

Pluralna medijska izbira. Osrednji mediji si morajo z večjo uravnoteženostjo in pluralnostjo pridobiti zaupanje gledalcev in bralcev, predvsem tistih z izraženimi desnimi in sredinskimi nazorskimi prepričanji. Medijski prostor mora postati vključujoč. Predstavljati mora raznolikost pogledov in mnenj, ki obstajajo v slovenski družbi. Predlagamo finančne in strukturne spodbude za razvoj različnih medijev, ki predstavljajo različna nazorska prepričanja.

Sprememba modela financiranja medijev in nevladnih organizacij (NVO). Odločujočo vlogo pri financiranju medijev in NVO morajo dobili davkoplačevalci. Želimo zmanjšati obseg sredstev, ki se dodeljuje preko javnih razpisov. Vzporedno predlagamo postopen dvig dela dohodnine za donacije medijem in NVO na 3 %.

Nekaj citatov iz programa in programskih usmeritev, ki smo jih pridobili:

Z vključitvijo v aktivno oblikovanje strategij na EU in nacionalnem nivoju bomo poskrbeli za vključenost ter vplivanje na oblikovanje naše kulturne krajine.

Pomembna točka našega programa v okviru svobodnjaštva bo tudi odprava obveznega plačevanja RTV prispevka in njegove vezave na električni priključek.

Posebej bi bilo treba prevetriti tudi vsa področja družbenega delovanja, s katerimi se ukvarja Ministrstvo za kulturo, ki bi jih bilo morda dobro premestiti pod okrilje katerega drugega ministrstva, na primer področje medijev. Posebej področje medijev, ki ima zaradi narave dela izrazito ideološki predznak, bi bilo treba urediti drugače, neodvisno od trenutne kulturne politike. 

Treba je analizirati vseh skoraj 30 tisoč NVO-jev ter ugotoviti, katere so dejansko v javnem interesu, kot so npr. prostovoljna gasilska društva. Takim je treba povečati sredstva. Tistim, ki niso v dejanskem interesu, je potrebno ukiniti financiranje iz proračuna. Tu bi se prihranili milijonski zneski, manipulacije z NVO-ji pa ukinile.

Problem sedanjega sistema je, da se delovanje, usmeritev oziroma financiranje programov vrši v glavnem preko razpisov. Vse razpise urejajo strokovne komisije, ki so na Ministrstvu za kulturo postavljene od vsake vlade s točkovanjem. Pri teh točkovanjih so vsa društva in nevladne organizacije izenačene in jih ministrstvo meče v isti koš.  Posledica tega je, da je tudi financiranje reprezentativnih stanovskih društev urejeno preko razpisov, kar tem reprezentativnim društvom preprečuje razvoj, kontinuirano delovanje in načrtovanje aktivnosti. Stanovska društva so v tem sistemu odmaknjena od vseh vidikov odločanja in prisiljena v nekakšno tekmovanje in sprotno “gašenje požarov”. 

To se izredno lepo vidi tudi po medijih, na kar smo že večkrat opozarjali. Mediji ne povzemajo javnega mnenja, ampak ga kreirajo, zato smo že trideset let talci ene in iste politike, ki se le navidezno deli na levo in desno, da zadovolji nekaterim ideološkim strastem in določenim skupinam ljudi obeh političnih polov.

Različna ministrstva in nekatere s temi povezane institucije imajo zaposlenih veliko, sicer dobro plačanih ljudi, pri čemer se dogaja celo, da nekateri niti sami ne vedo, kakšen je dejanski naziv njihovega delovnega mesta. Hkrati je ustanovljenih ogromno zavodov, agencij in direktoratov, ki služijo le za to, da imajo tam zaposleni službo. Število takšnih institucij bomo dobro izčistili ter racionalizirali, pri čemer bo ključno merilo njihova dejanska družbena koristnost.

Uspeh bomo merili po stopnji mednarodne prepoznavnosti Slovenije, številu vzpostavljenih strateških partnerstev, vlogi v oblikovanju evropskih politik, obsegu gospodarskega izvoza, številu mednarodnih kulturnih, znanstvenih in športnih sodelovanj ter po stopnji zaupanja državljanov v lastne institucije in zaupanja v politiko.

Nekaj citatov iz volilnega programa 2026

SAMOZAPOSLENI IN USTVARJALCI

1. Strokovni nazivi in napredovanja samozaposlenih

• Pirati zagovarjamo izenačitev statusa javnih uslužbencev in samozaposlenih, saj bo to izboljšalo socialni položaj slednjih kot tudi omogočilo prehajanje strokovnjakov in umetnikov med vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne da bi ob tem trpela njihova finančna varnost. Samozaposleni bi morali biti ob pridobitvi statusa razvrščeni v enake plačne razrede kot javni uslužbenci na primerljivih poklicih oziroma s primerljivo izobrazbo, država bi jim morala financirati strokovni izpit in po enakih kriterijih kot javnim uslužbencem omogočiti pridobivanje strokovnih nazivov.
• Za profile samozaposlenih, za katera primerljiva delovna mesta ne obstajajo, je v sodelovanju s Kulturniško zbornico Slovenije potrebno pripraviti usklajene kataloge poklicev in nazivov v Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Enako kot za javne uslužbence, bi te postopke izvajale in nadzirale neodvisne komisije na ministrstvu.
• V novem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I) bi člene glede plačil in kariernega napredovanja popravili nazaj na dikcijo iz Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK, 2002), ki od javnih zavodov, ki za javno financirana dela uporabljajo samozaposlene v kulturi, zahteva, da jim zagotovijo plačilo enakovredno plačnim razredom za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.
• Cilj teh ukrepov je zakonsko popolnoma izenačiti plačne razrede, strokovne izpite in nazive samozaposlenih s primerljivimi poklici v javnem sektorju in s tem omogočiti enakovredno pravično plačilo ter možnost enostavnejšega prehajanja med oblikami zaposlitev.

2. Zagotovitev kontinuirane in razvojno naravnane kulturne politike za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi v smeri, ki so jo začrtale zakonodajne spremembe ZUJIK-H in ZUJIK-1 in ZMed-:1.

• dosledna uveljavitev in krepitev drsnega cenzusa in karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi.
• ohranjanje minimalnega plačila za delo samostojnih delavcev v javnih kulturnih zavodih in širitev na sodelovanje z javnimi institucijami drugih resorjev.
• dosledno upoštevanje opredelitve in vloge nevladnih organizacij v kulturi. vključno z razločevanjem na poklicne in ljubiteljske. ter ukrepi za spodbujanje poklicne nevladne kulture na vseh ravneh upravljanja,
• ohranitev delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter krepitev njihove vloge v posvetovalnih postopkih.
• krepitev pogojev za kulturno-umetnostno vzgojo. razvoj podpornega okolja in medsektorske kulturne inovacije,
• ohranjanje in spodbujanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
• dosledno izvajanje usklajevanja pogodb o financiranju v javnem interesu za kulturo in razpisnih vrednosti z inflacijo.

3. Aktivno zagovarjanje povečevanja sredstev za kulturo v proračunu RS in v okviru večletnega finančnega mehanizma EU (MFF)

• proti proračunskim rezom v kulturo.
• 2% proračuna države se nameni za kulturo.
• jasno stališče RS in zaveza. da se 2 % proračuna EU v okviru MFF nameni kulturi.
• spodbujanje trajnostnega izvenproračunskega financiranja kulture z:
• davčnimi olajšavami za donacije in nakup kulturnih dobrin.
• kulturnimi boni za vse generacije, še posebej mlade,
• spodbudami za zasebne investitorje,
• razvojem skladov in partnerstev s podjetji:
• sistemski ukrepi za trajnejše in stabilnejše financiranje kulture. povečanje proračunskega financiranja in zakonski okvir za predvidljivo razpisno financiranje, vključno z zagotovitvijo rednih, stabilnih razpisov z vnaprej znano in javno časovnico in kaskadnostjo, ter obvezno indeksacijo z inflacijo,
• povečanje deleža v proračunu za kulturo, namenjenega:
• nevladnim organizacijam, ki delujejo na področjih umetnosti. na 15 milijonov evrov,
• nevladnim organizacijam, ki krepijo podporno okolje. na 1 milijon evrov,
• samostojnim delavcem s področja kulture na 20 milijonov evrov,
• krepitev neodvisnih medijev v javnem interesu in NVO, ki delujejo na področju medijev, a niso mediji s:
• povečevanjem ter več letnim financiranjem programskih vsebin medijev,
• sprememba meril javnih razpisov s krepitvijo spodbud za NVO in neprofitne izdajatelje (intenziteta državne pomoči najmanj 80%),
• uveljavitvijo mehanizmov za spodbujanje delovanja nevladnih organizacij, ki na področju medijev delujejo, a niso medij,
• kulturne vsebine, ki se smiselno umeščajo v druge resorje, naj se sofinancirajo iz proračunov teh resorjev: na primer. projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje, naj sofinancira Ministrstvo za zdravje ali ustrezen resor,
• krepitev Sklada za NVO ter zagotavljanje enakovredne participacije kulture pri črpanju sredstev iz sklada (sofinanciranje evropskih projektov in drugi ukrepi).

4. Povečanje ugleda in vidnosti kulture in medijev v javnosti in politiki

• vzpostavitev mehanizma za pravno pomoč umetnikom in zakonska zaščita novinarjev ter umetnikov. ki se javno udejstvujejo,
• Ministrstvo za kulturo naj izvede strateške. komunikacijske in promocijske kampanje, ki ozaveščajo o pomenu kulture v družbi ter spodbuja javni dialog o pomenu kulturno-umetniškega sektorja,
• Ministrstvo za kulturo naj spodbuja in krepi prisotnost kulture v programih izobraževanja, medijih in na digitalnih platformah,
• Slovenija in Ministrstvo za kulturo naj zavzameta aktivnejšo držo pri podpori mednarodnemu sodelovanju, mobilnosti ter sistematičnem umeščanju slovenske (nevladne) kulture v evropske programe in mednarodne mreže,
• spodbujanje kritične misli + spodbujanje kritične misli z mehanizmi podpore programom razvoj teorije in kritike,
• Slovenija se zaradi političnih napadov na umetnike ne sme več znajti v mednarodnih poročilih in analizah, ki beležijo kršenja integritete in svobode izražanja.

5. Zagotavljanje pravičnega plačila in krepitev socialne varnosti samostojnih ter drugih delavcev v nevladni kulturi in medijih

• nadgradnja sistema minimalnega urnega plačila za samostojne delavce v kulturi. ki bo odražala realno primerljivost z zaposlenimi v javnem sektorju (vključitev delovne dobe),
• zakonska vzpostavitev bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi od tretjega dne odsotnosti dalje.
• dosledno izvajanje instituta republiške priznavalnine na način , da bo upoštevan zdravstveni. materialni in socialni položaj upokojenega samostojnega delavca in delavke v kulturi.
• razširitev instituta zagotovljene pokojnine, ki bo zagotovil dostojno pokojnino za kulturne delavce in delavke, ki se jim zaradi prekarne narave dela v preteklosti pokojninska doba ni upoštevala,
• zagotovitev kritja prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi. ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,
• nadgradnja sistema karierne dinamike v smeri višjih vplačanih prispevkov,
• osmislitev in celovita ureditev statusa samostojnega novinarja v ZMed na način izenačitve s statusom samostojnega delavca v kulturi in uvajanjem pravic (plačilo prispevkov, bolniško nadomestilo, spodbude),
• povečanje zaposlovanja v kulturi s ciljanimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve v nevladni kulturi na matičnem resorju,
• ohranitev in krepitev razpisa za profesionalizacijo na Ministrstvu za javno upravo.

6. Krepitev policentričnega razvoja kulture v smeri povečanja dostopnosti, participacije in družbenih učinkov kulture

• krepitev poklicne kulturne produkcije z zagotavljanjem financiranja, infrastrukture in delovnih mest v različnih regijah.
• razvoj in krepitev podpornih mehanizmov za kroženje kulture (mobilnost. gostovanja in sodelovanja, rezidence),
• izvzem potnih stroškov za prevoze po Sloveniji iz cenzusa.
• zagotavljanje usklajenosti lokalnih in nacionalnih kulturnih strategij ob okrepljeni koordinacijski vlogi Ministrstva in Nacionalnega sveta za kulturo. z obveznimi akcijskimi načrti ter sistematičnim poročanjem lokalnih skupnosti.
• dosledno izvajanje načela deleža za umetnost na državni ravni in spodbujanje izvajanja na lokalni ravni.

7. Vzpostavitev stabilne in primerljive infrastrukturne podpore za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi po celotni državi

• vzpostavitev samostojnega mehanizma za kritje ti. hladnega pogona v obliki samostojnega razpisa (stroški plač, administrativnih in strokovnih kapacitet. investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala za NVO kulturo),
• ohranitev, posodabljanje in prenova obstoječe državne infrastrukture, namenjene neodvisni kulturi (Metelkova 6, Stara elektrarna), ter zagotavljanje novih, namembnosti raznovrstnih prostorov za poklicno neodvisno umetnost v urbanih središč in po vsej državi (produkcijski. vadbeni. skladiščni prostori, skladišča in ateljeji),
• vzpostavitev preglednih, dolgoročnih in stabilnih modelov upravljanja s temi prostori.
• ureditev pravnega in prostorskega statusa prostora PLAC, drugih avtonomnih prostorov ter odstop od tožb,
• aktivacija razpoložljivih prostorov in podeljevanje koncesij za upravljanje s prostori v roke NVO,
• priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije v okviru varnostnih in odpornostnih politik na nacionalni ravni. kar pomeni priznanje neodvisne kulturne in medijske produkcije kot ključnega dejavnika družbene odpornosti in strategije proti dezinformacijam, polarizaciji in manipulaciji.

8. Krepitev aktivne in razvojne vloge Ministrstva za kulturo

• uvedba diferenciranih razpisnih mehanizmov za različne poklicne nevladne organizacije (mlade, rastoče, razvite), vključno z enoletnimi in dvoletnimi projektnimi razpisi, s poudarkom na policentričnem razvoju in daljših avtorskih procesih na vseh področjih umetnosti, ter poseben razpis za festivale in t.i. hladni pogon nevladnih organizacij,
• vključitev fokusnih oz. strokovnih skupin pred objavami razpisov za boljšo uskladitev s potrebami sektorja,
• debirokratizacija in digitalizacija razpisov z enotnim sistemom prijavljanja, vodenja in poročanja, pavšalizacijo stroškov ter pregledom kapacitet in procesa kulturne produkcije za oceno zdravja sektorja (osredotočanje na dosežene rezultate namesto na načine porabe pri poročanju),
• debirokratizacija in digitalizacija postopkov vezanih na status samostojnega delavca v kulturi,
• dosledna transparentnost in strokovnost postopkov imenovanja komisij, odločanja ter dvig stopnje pravnega varstva,
• učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje (minimalno plačilo) in krepitev kadrovskih kapacitet Inšpektorata RS za kulturo in medije.
• podpora digitalni preobrazbi kulture za večjo dostopnost in digitalno avtonomijo ustvarjalcev s poudarkom na zagotavljanju sredstev za samostojni razvoj avtonomnih orodij.
• sprejem nacionalnih strategij za medsektorsko povezovanje kulture z zdravjem. znanostjo. gospodarstvom in inovacijami, vključno z modelom “Umetnost na recept” ter strokovnimi mehanizmi za dolgoročne investicije in usposabljanje kadrov,
• krepitev raziskovalne in analitične podpore kulturnim politikam ter sistematično spremljanje učinkov ukrepov, z uporabo podatkov za evalvacijo in razvoj trajnostnih strategij.

9. Javna verzija Bandcampa z ničelnimi provizijami

• Slovenski ustvarjalci potrebujejo platformo, kjer lahko svoje delo prodajajo in delijo brez visokih provizij in brez odvisnosti od tujih posrednikov. Javna ali neprofitna alternativa bi omogočila, da več denarja ostane avtorjem, scena pa se lažje razvija tudi izven velikih komercialnih mehurčkov. To je konkreten korak k bolj zdravi in suvereni digitalni kulturni ekonomiji.

PRENOVA MEDIJSKE ZAKONODAJE

1.RTV bo zopet javen in neodvisen medij

• Z reformo medijske zakonodaje bomo spremenili sedanji zakon o RTV, ki je slednjo podredil političnim strankam. Zato bomo ponovno vzpostavili javni servis, ki bo omogočal pluralizem obveščanja, namesto tako imenovanega uravnoteženega obveščanja, ki ni nič drugega kot soočanje enega enoumja z drugim in zapiranje medijskega prostora drugače mislečim.
• Ker je ustanoviteljica RTV država, mora tako kot v drugih javnih zavodih in družbah v državni lasti izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Vendar bomo v izogib političnim vplivom s strani Nadzornega sveta uzakonili, da bo za potrjevanje nadzornega sveta potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
• Programski svet RTV bomo zaščitili pred vplivom Državnega zbora ali Vlade in izbiro svetnikov vrnili javnosti in civilno družbenim organizacijam s področja kulture, novinarstva in drugih, za delovanje javne televizije pomembnih področij. Besedo pri izbiri programskih svetnikov bodo imeli predvsem gledalci in poslušalci sami, zato bomo uzakonili neposredne volitve programskih svetov javnih medijev in nominacijo kandidatov iz strani civilnodružbenih organizacij.
• RTV bomo dodatno obvezali k delovanju v javnem interesu in omogočili prost dostop do vseh javno financiranih vsebin.
• V novem Zakonu o RTV bomo izven parlamentarnim strankam, ki prejemajo proračunska sredstva omogočili, da na tretjem, parlamentarnem programu dobijo možnost predstavitve svojih mnenj v zvezi z zakonskimi predlogi v parlamentarni obravnavi in aktualnim dogajanjem v parlamentu.
• Z reformo bomo zmanjšali odvisnost RTV od komercialne dejavnosti in ukinili reklamne oglase. Financiranje iz oglasov ne sme imeti pomena za delovanje javne radiotelevizije, ta mora imeti neodvisen vir financiranja, saj lahko drugače politika in z njo povezane gospodarske družbe ponovno pridobijo vpliv na njeno delovanje.
• Ukinili bomo obstoječi sistem plačevanja RTV prispevka in uvedli nov progresiven RTV davek, ki bi ga plačevale pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo ter zaposleni ob letnem obračunu dohodnine. Način zaračunavanja RTV prispevka je zastarel in ne sledi razvoju tehnologije. Prav tako ni pravičen do enočlanskih gospodinjstev in gospodinjstev, kjer je zaposlena zgolj ena oseba.

2. STA kot javni in ne vladni servis

• Podobno kot RTV, bomo STA z reformo popolnoma obvezali k delovanju v javnemu interesu in zagotovili njeno neodvisnost tako, da imenovanje članov nadzornega sveta Državni zbor opravlja z dvotretjinsko večino poslancev.
• Enako bo morala STA z reformo zakonodaje dostop do svojih vsebin popolnoma odpreti javnosti.
• Čedalje bolj razširjena plačljivost spletnih medijev javnosti omejuje dostop do informacij, zato morajo biti javni mediji tisti, ki svoje javno financirane vsebine delijo prosto in ki za svoje delovanje v javnem interesu niso odvisni od komercialne dejavnosti. Morebitne izpade sredstev iz komercialne dejavnosti STA bomo zagotovili iz proračuna.

3. Javnim medijem bomo zagotovili stabilne vire financiranja

• Financiranje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani bo pogojeno tudi s primernim financiranjem Radija Študent.
• Sprememba RTV prispevka po skandinavskem modelu bo prinesla zadostna dodatna sredstva za opolnomočenje javnih medijev.
• Ukinili bomo financiranje zasebnih medijev iz javnih sredstev, razen kadar gre za medije posebnega pomena.

4. Potrebujemo jasno ločnico med mediji in trobili

• Postavili bomo jasno ločnico med javnimi mediji in mediji v splošnem družbenem interesu na eni strani in propagandnimi trobili na drugi strani.
• Vsi mediji bodo morali imeti javno objavljene podatke o lastništvu in politični stranki oziroma interesni skupini, katere interese zastopajo. Te podatke bodo morali posredovati tudi v javni razvid podatkov na Ministrstvo za kulturo.
• Financiranje propagandnih trobil iz javnih sredstev ali sredstev podjetij v 25 ali več odstotni državni lasti bo prepovedano.
• Z reformo bomo povečali transparentnosti poslovanja in lastništva medijev. V registru medijev bodo morali biti dejanski lastniki javno razvidni.
• Vztrajali bomo tudi pri doslednemu in učinkovitemu preganjanju sovražnega govora v medijih.

5. Omejitev zaklepanja člankov

• Družba, ki želi informirane državljane, mora omogočiti dostop do pomembnih arhivov in zgodovinskih vsebin, ne pa jih zaklepati za več desetletij. Razumemo potrebo po financiranju medijev, vendar popolna zaprtost starih člankov ustvarja kulturni in informacijski “mrk”, ki škodi raziskovanju, izobraževanju in javni razpravi. Zato zagovarjamo uravnotežen model, kjer je arhivsko gradivo bistveno bolj dostopno javnosti.

6. Digitalizacija tekstov izven avtorskega prava

• Besedila, ki so že izven avtorskega varstva, so del skupne kulturne dediščine in morajo biti javno dostopna, kakovostno digitalizirana ter enostavno dostopna. Danes smo pogosto odvisni od prostovoljnih projektov, kar pomeni neenakomerno pokritost in slabšo uporabniško izkušnjo. Zavzemamo se, da država sistematično podpira digitalizacijo in javno objavo teh del, ker gre za temeljno kulturno infrastrukturo.

7. Dostopnost digitalnih kulturnih vsebin (knjige, filmi, glasba)

• Kultura mora biti dostopna tudi v digitalni obliki, ne le fizično ali prek dragih naročnin, ki si jih marsikdo ne more privoščiti. Okrepili bomo javni dostop do digitalnih knjig, filmov in glasbe na način, ki spoštuje avtorje, hkrati pa zmanjšuje kulturno izključenost. Digitalna kultura ni luksuz, ampak pogoj za izobraževanje, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo.