V Društvu Asociacija že dalj časa poudarjamo, da je z namenom vsakoletnega izboljšanja, potrebno razpisne mehanizme tudi periodično evalvirati. Ministrstvu za kulturo smo večkrat predlagali, da bi opravilo evalvacijo razpisov, prav tko si prizadevamo, da bi pred razpisi ministrstvo organizirali javne razprave, na katerih bi lahko zainteresirana in strokovna javnost skupaj s snovalci pregledala obstoječe razpisne mehanizme.
Žal tudi letos pred enoletnim projektnim razpisom posvetovanja ni bilo, zato smo bili primorani ponovno sestaviti več strani dolg seznam problematičnih zadev.
Težave so bile letos zares že s samo časovnico. Medtem ko so bili razpisi v preteklem letu objavljeni konec novembra oziroma v začetku decembra, so bili letos objavljeni šele v januarju leta, ko naj bi prijavitelji projekte realizirali. Glede na to, da se razpisi niso bistveno spremenili ali izboljšali, je tovrstna zamuda toliko bolj nejasna, ponovno pa dobitnikom razpisa jemlje čas za kakovostno pripravo in izvedbo prijavljenih projektov. Spomnimo, da glede časovnice obstajajo tudi pozitivna leta, enoletni projektni razpis je bil za leto 2011 objavljen že septembra 2010, za leto 2017 pa v začetku oktobra 2016. Tovrstnim pozitivnim praksam posameznih let bi bilo treba slediti tudi v prihodnjih letih.
Težave so tudi s sredstvi, saj letos ponovno beležimo zniževanje. Padec glede na preteklo leto ni velik, iz 545.546 na 537.066 evrov, vseeno pa kaže obračanje trenda zadnjih nekaj let ob dejstvu, da ima Ministrstvo za kulturo v letu 2020 v proračunu več denarja kot v preteklem letu in na nacionalni ravni še vedno beležimo gospodarsko rast. Ob tem podrobnejši pregled sredstev po področjih kaže, da so se ta ponovno delila po neznanem ključu. Na intermedijskem in vizualnem področju so sredstva ostala enaka kot preteklo leto, na glasbenem področju so sredstva nekoliko zrasla (iz 170.000 l. 2019 na 190.000 l. 2020), na uprizoritvenem področju pa so padla za več kot petnajst odstotkov (iz 184.546 l. 2019 na 156.066 l. 2020). Ob dejstvu zvišanja proračuna za kulturo je tovrstno znižanje nerazumno, spreminjanje razmerij med področji pa prav tako ne kaže, da je v ozadju sprememb premislek, ki stremi k celostni kulturni politiki.
Splošna težava je tudi opredeljevanje prijavitelja glede na področje delovanja, kjer je v razpisih za nekatera področja govora o tem, da mora organizacija delovati pretežno na področju, ki ga prijavlja, drugod pa je postavljen še dodaten kriterij, da mora v preteklem obdobju na tem področju imeti izvedeno tudi določeno število projektov. Metodologijo definiranja, kdo je upravičen prijaviti se na posamezno področje, bi bilo treba poenotiti. Odsotnost poenotene opredelitve gre iskati tudi v dejstvu, da so razpisi ponovno objavljeni ločeno, četudi so bili pred tem vrsto let objavljeni v enotnem razpisu za več področij. Preteklo prakso bi veljalo vrniti.
Celoten odziv Asociacije s pripombami glede konkretnih vprašanj po posameznih področjih je dostopen na tej povezavi.