Posamezniki se pogosto odločajo za status samozaposlenega v kulturi zaradi možnosti, da ob tem tudi pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. V kolikor je vloga za to pravico uspešna, jim prispevke za socialno varnost plačuje Ministrstvo za kulturo.
V tokratnem servisnem prispevku pa se bomo osredotočili na vprašanje, kaj storiti, ko je prošnja za pravico do plačila prispevkov zavrnjena.
Pravica do plačila prispevkov je zakonsko obravnavana predvsem v Uredbi o samozaposlenih v kulturi in sicer od 8. do 19. člena. Sledeč 8. členu imajo pravico do plačila prispevkov tisti samozaposleni v kulturi, katerih »delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek«. Pri deficitarnih poklicih, opredeljenih v prilogi II k uredbi, lahko samozaposleni v kulturi »zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost« v primeru, če njegovo delo »pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic«. Kot je navedeno v 9. členu, se za izjemen kulturni prispevek šteje delo, »ki je po obsegu in kakovosti v strokovni ter širši javnosti ovrednoteno kot izjemno«. Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, pa se šteje delo, »ki je po obsegu in kakovosti v strokovni ter širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno«. V obeh primerih se o doseganju teh kriterijev odloča glede na objektivne kriterije, kot so nagrade na področju kulture, dokumentirane kritike, objave v strokovni literaturi in odzivi strokovne javnosti, odmevnost izvedbe, priporočila stanovskih društev oziroma stroke itd.
Kot smo v okviru Servisa za ustvarjalce že poročali, so specifične kriteriji za posamezne specializirane poklice in kriteriji za deficitarne poklice, po katerih pristojna komisija na ministrstvu ocenjuje vloge za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, podrobneje opredeljeni v prilogah I in II k Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Te kriterije je mogoče pri vsakem poklicu razdeliti na kvantitativne kriterije (obseg dela) in kvalitativne kriterije (kakovost dela), pri čemer prvi predstavljajo 30%, drugi pa 70% vseh možnih točk (100 točk). Prag za izpolnitev pogoja izjemnosti v okviru posameznega poklica je 81 točk, pri čemer mora kandidat »izpolniti vseh 30 točk za obseg« in »najmanj 50% možnih točk za vsak posamezen kriterij kakovosti«. V primerih, ko posameznik poda vlogo za več poklicev hkrati, »se lahko pri ugotavljanju izpolnjevanja kriterija obsega upošteva delovanje samozaposlenega v okviru teh poklicev«, pri čemer skupen seštevek vseh točk ne more preseči 30 točk. Vseeno pa mora samozaposleni, »ki dosega pogoj obsega iz naslova več poklicev«, za »pridobitev pravice izpolnjevati kriterij kakovost vsaj pri enem specializiranem poklicu, za katerega je zaprosil za pravico«. Če se skratka na ravni obsega sešteva delovanje v kontekstu različnih poklicev, je vseeno potrebno kriterij kvalitete oziroma izjemnost in kakovost izkazati na ravni vsaj enega poklica.
Vse omenjeno je dobro imeti v mislih tudi v primeru, če se strokovna komisija odloči za to, da vašo vlogo za pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zavrne. Odločitev komisije je razvidna iz obvestila, ki ga prijavitelj prejme. Po prejetem obvestilu ima v primeru negativne odločitve ta možnost, da v 15 dneh glede na podano mnenje in pred izdajo odločbe, prijavo dopolni z dodatno dokumentacijo oziroma da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Iz obvestila je tudi razvidno, koliko točk je prijavitelj prejel skupno in glede na posamezne kvalitativne ter kvantitativne kriterije, kot so ti navedeni v prilogah I in II k uredbi o samozaposlenih v kulturi. Kot so nam sporočili iz Ministrstva za kulturo, je tako smiselno, da se vlogo dopolni glede na prejet točkovnik in glede na kriterije, po katerih je prijavitelj prejel manj točk.
Iz prejetega obvestila s strani ministrstva je razvidna tudi argumentacija komisije, v kateri skuša le-ta vsebinsko utemeljiti, zakaj je bila prošnja zavrnjena. Zato je v določenih primerih smiselno, poleg prilaganja dodatne dokumentacije, ponuditi tudi vsebinsko argumentacijo, v kateri skuša posameznik pokazati, da bi morala biti odločitev komisije drugačna. Posebni formalni okviri, v katerih mora biti podana dopolnitev prijave, niso določeni. V praksi posamezniki dopolnila običajno oddajo v obliki strnjenega teksta, v katerem argumentirajo, zakaj bi morala biti odločitev komisije drugačna, in priložijo dodatna dokazila o izpolnjevanju kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev, ki v prvi prijavi niso bile prisotna (zaradi česar jih komisija ni upoštevala) in iz katerih je razvidna kvaliteta in kvantiteta njihovega dela v tistih delih točkovnika, v katerih so prijavitelji prejeli manjše število točk.
V primeru negativnega odgovora velja na sploh razmisliti tudi o tem, ali je smiselno podati dopolnila na obstoječo prijavo ali pa morda ponovno poskusiti s prijavo čez nekaj časa, ko je posameznik res gotov, da izpolnjuje zahtevane pogoje.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juniju 2023.