MK projektni: Več sredstev, ne pa vselej tudi smiselne rešitve

V društvu Asociacija smo se odzvali na javne razpise za izbor kulturnih projektov na področjih vizualnih, uprizoritvenih, intermedijskih in glasbenih umetnosti ter javni razpis za dodelitev delovnih štipendij na področju glasbenih, vizualnih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti, ki jih bo v letu 2023 Republika Slovenija sofinancirala iz proračuna, namenjenega za kulturo.

Mehanizmi vnašajo spremembe, ki smo jih v društvu pozdravili kot korake v pravo smer, opozorili pa smo tudi na pomanjkljivosti in problematične točke, ki ostajajo nenaslovljene.

V odzivu smo komentirali dejstvo, da je ministrstvo glavnino projektnih razpisov za tri področja umetnosti – glasbo, vizualne in uprizoritvene umetnosti- ter štipendije objavilo že v oktobru, razpis za intermedijske umetnosti pa v novembru. Z zgodnejšo objavo je ministrstvo do določene mere prisluhnilo našim pozivom, časovno gledano pa objava razpisov še ni optimalna, upravičenci niso v celoti razbremenjeni negotovosti, kar jih mestoma posledično ovira, da bi aktivnosti samozavestneje načrtovali za prve tri mesece v letu, tudi tokrat pa so ostali brez možnosti, da bi v naprej lahko organu predlagali izboljšave ali opozorili na problematične točke razpisov. Prostora za temeljito prenovo časovne dinamike je tako še precej, k čemur smo ministrstvo pozvali za primer prav vseh razpisov ministrstva.

V društvu smo organ pozvali, naj zavoljo transparentnosti delovanja ob datumu začetka odpiranja vlog v primeru vseh razpisov, ko tak datum pozna, jasno in javno pribeleži tudi datum konca odpiranja vlog, ob objavi rezultatov še število obravnavanih, zavrnjenih in zavrženih vlog, zapisniki dela strokovnih komisij pa naj vsebujejo tudi informacije o procesu argumentacije, ki je informiralo odločanje. Ob večanju stopnje zaupanja v delo organa in bolj informiranem vpogledu v delo in delovno breme različnih funkcionarjev ministrstva bi namreč vse našteto mdr. okrepilo tudi možnosti upravičencev spremljati procese vodenja upravnih in drugih postopkov ministrstva ter v primeru kršitev ukrepati.

V Asociaciji smo nadalje mnenja, da bi se zaupanje in pozitiven odnos do organa okrepila, če se ministrstvo odloči obuditi in sistematizirati neposredne načine elektronskega obveščanja različnih upravičencev in zainteresirane javnosti ter jih mdr. opozarjati na prihajajoče javne razpise in pozive, pogodbene in druge obveznosti, zbirna mesta predpisane dokumentacije, možnosti participacije v demokratičnih procesih. Ministrstvo smo v odzivu hkrati vnovič pozivali, naj se zavoljo in s ciljem administrativne razbremenitve vseh vpletenih v postopke ob temeljiti prenovi razpisnih mehanizmov naposled loti tudi njihove osmišljene in dosledne digitalizacije.

Skozi objavljene razpise smo sicer v društvu razbrali, da se ministrstvo v primerjavi s preteklimi projektnimi razpisi na splošno odloča izdatno podpirati upravičence, ki na področjih ustvarjalnosti v javnem interesu delujejo projektno ali kot samostojni ustvarjalci, kar gre pozdraviti. Toda pogoji za vsa področja umetnosti niso izboljšani primerljivo, zapostavljajo se predvsem intermedijske umetnosti, kar vrednotimo kot neustrezno in izkaz neutemeljeno nižje ravni posluha za področje. Ministrstvo smo tako pozvali, da primerljivo razvojno obravnava prav vsa področja ustvarjalnosti ter odpravi neutemeljena razlikovanja.

Izpostavili smo nadalje, da ministrstvo v izogib dvojnemu financiranju vztraja na problematični opredelitvi  koprodukcij in soorganizatorstva, ki v okviru podpisanega dogovora med koprodukcijskimi partnerji ali izjave soorganizatorja ne predvidevajo financiranja iz iste proračunske postavke ali iz istega razpisa Ministrstva za kulturo ter ministrstvo opomnili, da je v programskem razpisu 2022-2025 predvidelo možnost sofinanciranja stroškov več koproducentov določenih in iz proračuna RS za kulturo podprtih programskih enot v javnem interesu, kar smo v društvu kot spodbudo k sodelovanju pozdravili in organ pozvali, da tovrstne koprodukcije predvidi tudi za koprodukcijska sodelovanja med prejemniki sofinanciranja na programskem razpisu in/ali prejemniki sofinanciranja na drugih zadevnih razpisih Ministrstva za kulturo. Razbremenitev bremena stroškov produkcij in spodbude k sodelovanju, ki hkrati predstavljajo tudi možnosti zamejitve nadproizvodnje, so namreč v času energetske draginje in inflacije le še bolj dragocene in večjega pomena. Ministrstvo smo ob tem opomnili, da druge, bolj smiselne načine za preprečevanje dvojnega financiranja že ima.

Organu smo izpostavili, da se ob povečanih sredstvih, v kontekstu splošnih zamejitev in vztrajanju, da upravičenci na treh razpisnih področjih lahko na razpisu sodelujejo z največ največ eno vlogo veča verjetnost, da bo do določene mere glede na naravo možnosti razvoja domače ustvarjalnosti in vzpostavljen sistem javne podpore vprašljiva sama kakovost upravičenih vlog oziroma bo na projektne razpise prispelo dovolj vlog upravičencev, ki bodo po presoji ocenjene kot kakovostne, da bodo povečana sredstva dosegla svoj namen in bodo v celoti počrpana. Ministrstvo v Asociaciji dosledno opozarjamo, da je razkorak med stopnjo podprtih aktivnosti v okviru obstoječih programskih in projektnih razpisov države in lokalnih skupnosti na štirih področjih ustvarjalnosti izrazito prevelik, ter ga pozivamo naj v okviru programskih razpisov prepozna, da producenti in ustvarjalci pogosto vrhunsko in intenzivneje delujejo na več podpodročjih in področjih ustvarjalnosti oziroma izrazito transdiciplinarno, vsekakor pa izpolni napovedi, da se bo naposled lotilo sistematične prenove razpisnih mehanizmov. Pri tem so ministrstvo pozvali, da skozi vse nove in ustaljene mehanizme začne upoštevati in proaktivno naslavljati predrugačene pogoje dela, kot jih v polju kulture narekujeta inflacija in draginja, npr. z višanjem stopnje možnega uveljavljanja upravičenih posrednih stroškov, z manjšanjem števila zahtevanih enot ali z uveljavitvijo posebnega mehanizma, preko katerega bi sektor dostopal do sredstev, s katerimi bi problematiko lahko uspešneje naslovil.

V odzivu smo tudi tokrat ministrstvo opozoriti na problematičnost določila, ki narekuje, da se fizičnim osebam »vsi stroški izvedbe izplačajo v obliki avtorskega honorarja, ki že vključuje stroške njihovega lastnega ustvarjalnega dela (stroški materiala, ostalega gradiva ipd.), stroške predstavitve za javnost, morebitne potne stroške in stroške bivanj«, kar pomeni, da se celotna vrednost pridobljenih sredstev ne glede na to, koliko teh sredstev namenijo za realizacijo projekta ali drugih aktivnosti in torej niso njihov dejanski honorar, vselej všteje v cenzus samozaposlenega kot prihodek in obdavči z dohodnino. Določilo, ki ga je ministrstvo v preteklosti vsaj deloma uspelo naslavljati z omogočanjem sklepanja tripartitnih pogodb med uspešnimi prijavitelji in organizacijami, močno otežuje participacijo fizičnih oseb v okviru projektnih razpisov in je primer spornega ravnanja države, ki »z eno roko da in hkrati z drugo jemlje«. Ministrstvo smo tako pozvali, da v namene smiselno oblikovanih spodbud za samozaposlovanje v kulturi in ustvarjalno dejavnost fizičnih oseb, ki hkrati spodbuja tudi sodelovanje med njimi, ponovno omogoči sklepanje tripartitnih pogodb, predvsem pa problem celovito naslovi in razreši v korist samozaposlenih v kulturi.

V odzivu društva smo komentirali še možnosti za razvoj in podporo prvih projektov pravnih in fizičnih oseb, ki delujejo v poljih ustvarjalnosti, izpostavili problematično zagotavljanje ustreznih minimalnih honorarjev in razstavnin, kot jih odrejajo projektni razpisi, opozorili na že tradicionalno nerazumevanje ministrstva, ko gre za čezdisciplinarno delovanje organizacij in predlagali nekaj popravkov na področju uprizoritvenih umetnosti, vezanih na njihovo mednarodno (so)delovanje.

Opozorili smo še na nejasnosti v razpisu za štipendije na področjih ustvarjalnosti, predvsem na določilo o proporcionalnem vračilu štipendije, če se samozaposleni pred koncem leta izbriše iz razvida samozaposlenih v kulturi ter v razpis napovedano dinamiko izplačevanja štipendij, ter pozvali k odpravi vseh nejasnosti v korist upravičencev. Z namenom spodbuditi delo umetniških kolektivov, ki imajo z projektnim razpisom možnost kandidirati za štipendijo ministrstva, smo zaradi predvidene delitve sredstev med več članov kolektiva s sočasno prepovedjo kandidiranja naslednje leto organ pozvali, da dodatno premisli štipendije zanje in jih bodisi finančno okrepi, bodisi smiselno izenači z ostalimi štipendisti na ravni časovno hitrejšega kandidiranja za štipendije ministrstva.

Na koncu smo poudarili, da pozdravljamo, da se je ministrstvo odločilo obuditi trajni dialog z nevladnimi organizacijami ter samozaposlenimi v kulturi, ter organ pozvali, da v ta namen postopke, vezane na osnovanje omenjenih skupin in imenovanje njihovih članov, v okviru predpisanih možnosti kar najhitreje zaključi in skupini skliče.

Odziv v celoti lahko preberete na tej povezavi.

Deli