V društvu Asociacija smo se odzvali na predlog Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor v obdobju 2022-2026, ki so ga odločevalci v javno razpravo oddali 1. septembra 2022.
V društvu Asociacija prepoznavamo pomembnost obstoja tako temeljnega dokumenta, kot je lokalni program kulture, v primeru MOM poimenovan z Strategija razvoja kulture v Mestni občini Maribor v obdobju 2022-2026. Pozdravljamo težnjo MOM po participativno zasnovanem procesu snovanja lokalnega programa kulture, katerega proces se je zaključil v visoki pomladi 2022, zato izražamo presenečenje, prvič, da je bil program v skoraj štirimesečnem usklajevanju znotraj MOM, drugič, da je bil v javno razpravo podan šele nedavno ter tretjič, ker gre za strateški dokument, katerega številne in močno problematične težave so ob nekaterih novostih, ki jih gre vsaj orientacijsko pozdraviti, lahko tudi izrazito temeljne narave, je čas za javno obravnavo dokumenta izrazito prekratek, da bi omogočal ustrezno temeljit strokoven odziv, je pa tak odziv nujno potreben.
V celoti namreč nadalje preseneča, četrtič, da je dokument produkt participatorno, strokovno in verodostojno zasnovanega procesa priprave strategije. Cilji in ukrepi strategije, kot so bili predloženi v javno razpravo, se namreč bistveno, mestoma pa v celoti razlikujejo od v strategijo vključenih povzetkov npr. mnenja deležnikov iz MOM ali pregleda po področjih umetnosti, izkustva Asociacije kot udeleženca ene od stopenj snovanja strategije ter napotujejo na pomanjkljivo razumevanje zakonskih opredeljenih nalog, odgovornosti in pristojnosti MOM kot vršilca javnega interesa za kulturo.
Četudi namreč v strategiji beremo: »Prostora za instrumentalizacijo kulture, umetnosti in dediščine na tej poti ne bi smelo biti /…/«, ocenjujemo, da je strategija v pretežni meri prav to, instrumentalizacija kulture, umetnosti in dediščine za potrebe uresničitev partikularne vizije in razumevanja mestnih odločevalcev, ki se v zaskrbljujoči meri ogiba premisleka o razvoju kulture v MOM skozi uresničevanje javnega interesa za kulturo ter zagotavljanje javnih kulturnih dobrin za potrebe lokalnega prebivalstva in državljanov, temveč kulturo prej vidi kot orodje za polnjenje mestnega proračuna skozi gospodarski in turistični razvoj mestne občine. Sočasno skozi različne dele strategije, tudi ukrepe, praviloma beremo napoved, da bodo vanjo v nezanemarljivi meri vlagali morebitni drugi javni financerji ali obstoječi deležniki mariborske kulturne srenje, in manj MOM neposredno sama, četudi je razvoj lokalne kulture v veliki meri prav njena odgovornost.
V strategiji je, kot ocenjujemo v društvu, mogoče zaznati občutno tendenco po centraliziranju moči mestnih odločevalcev prvenstveno skozi Urad za kulturo in mladino MOM, vodstvo MOM, pa tudi skozi Zavod za turizem Maribor in druge organe MOM za voljo uresničevanja v donosnost orientirane občinske politike, zgolj zamejeno kulturne, izrazito zaskrbljujoče pa je tudi ugotavljati, kaj MOM misli, ko v strategiji govori o strokovnosti, v strategiji predlagani strokovni organi so namreč pogosto, mestoma celo pretežno sestavljeni iz funkcionarjev MOM in UKM MOM in ne neodvisnih strokovnjakov, ki lahko edini ustrezno vrednotijo kakovost predlaganih projektov in programov ter informirano usmerjajo razvoj mariborske kulture.
V strategiji so izrazito poudarjeni kulturni turizem, povezave z gospodarstvom in kulturno-ustvarjalni sektor, kar ob ignoriranju in neustrezni naslovitvi temeljnih problemov mariborske kulture, kot so finančna podhranjenost, zamejen dostop do infrastrukture, odsotnost dialoga z mestnimi odločevalci, beg ustvarjalcev itd., vrednotimo kot docela neustrezno. Kot izrazito problematično hkrati vrednotimo, da strategija ne predvideva niti enega samega cilja ali ukrepa po specifičnih področjih kulture in ustvarjalnosti, kot so intermedijske, uprizoritvene, glasbene, vizualne umetnosti, mediji itd.
Navkljub temu v strategiji najdemo nekaj orientacijsko pozitivnih premikov, na primer napoved, da namerava MOM letno povečevati sredstva za kulturne programe deležnikov za 300.000,00 EUR letno, in sicer »ne glede na gibanje sredstev za delovanje JZ v kulturi«, pri čemer bo »sofinanciranje /…/ obravnavano ločeno od neprogramskih stroškov«. A vendarle ukrep predvideva, da bo šlo »od tega za razvojne programe JZ: 100.000 EUR letno; za programe in projekte drugih producentov [profesionalnih in ljubiteljskih, op. a.] in ustvarjalcev pa: 200.000 EUR«, kar je za potrebe tako širokih skupin deležnikov povsem nezadostno, tak znesek bi namreč le deloma ustrezno razvojno naslovil zgolj potrebe profesionalnih NVO, ki delujejo v MOM.
MOM s strategijo uvaja delovne štipendije za samostojne ustvarjalce, ki jih sicer strategija sicer v besedilu domala povsem izpušča. In vendar naj se samozaposleni v kulturi, ki delujejo v MOM in jih je sodeč po podatkih iz dokumenta 158 veselijo sicer pozitivne napovedi uvedbe omenjenih delovnih štipendij, ko pa MOM napoveduje pet štipendij nedoločene višine letno, kar pomeni, da bodo ob nespremenjenem številu samozaposlenih v kulturi v MOM vsi na vrsto prišli v 32 letih? Kot pozitivno v Asociaciji ocenjujemo, da se MOM zaveda pomembnosti sofinanciranja EU projektov in tak ukrep pozdravljamo.
V društvu kot pozitivno vrednotimo, da strategija povsem odkrito naslovi neuspehe izvajanja pretekle strategije, zaskrbi pa, da v poglavju in dokumentu v celoti veliko beremo o nezmožnostih MOM, nekaj je prelaganja odgovornosti na državo in deležnike iz kulture v MOM, pogojnikov je v besedilo premnogo, optimizma in odločnosti ali celo konkretnih in finančno ovrednotenih napovedi in zavez MOM izrazito premalo. Ocenjujemo, da so splošnost in nedorečenost strategije ob eksplicitnem manku finančnih zagotovil ali konkretnih načrtov za uveljavitev vanjo zapisanih ukrepov, pa naj bo problematičnih ali pozitivnih, izvedljivih ali neizvedljivih, ob neodločnosti odločevalcev, da kulturo v MOM vzpostavijo kot temeljno vrednoto ter skozi cilje in ukrepe naslovijo najbolj temeljne probleme mariborske kulture, dovoljšen povod za bojazen, da bo tudi pričujoči strateški dokument doletela sorodna usoda.
V društvu Asociacija pritrjujemo UKM MOM, da novo razvojno kulturno obdobje pomeni novo in pomembno prelomnico. Ocenjujemo, da si mariborska kultura, ki izrazito prispeva in izpolnjuje kriterije ustvarjalne in strokovne odličnosti, vrhunskosti, če želite, ter v nezavidljivih pogojih za drugo največje mesto v državi uspešno zadovoljuje človekove potrebe na področju kulture na lokalni, državni in mednarodni ravni zasluži drugače zasnovane razvojne strategije kulture – uresničljive, ambiciozne, a postavljene na povsem drugih, znanih ter na ravni države dogovorjenih in določenih temeljnih vrednotah uresničevanja javnega interesa za kulturo.
Zato najprvo pozdravljamo, da je MOM prepoznala in oblikovala nekatere pozitivne cilje in ukrepe za razvoj mariborske kulture, nato pa MOM pozivamo, da v želji zagotoviti kar največjo mero legitimnosti SRK MOM 2022-2026, v želji oblikovati kakovostno, učinkovito in uresničljivo strategijo, ki naslavlja najbolj temeljne razloge za stagnacijo in manko ustreznega razvoja področja v polju kulture v MOM ter je kot taka tudi prepoznana, pri čemer vsi deležniki aktivno prispevajo k uresničevanja v njej umeščenih ciljev in ukrepov ter k izpolnitvi vizije, dokument vrne na raven usklajevanja z deležniki in stroko.
Prisluhne naj jim z odprtimi ušesi in jih v največji možni meri upošteva, se odpove uveljavljanju lastnega razumevanja kulture in z njim povezanih interesov, izdatno premisli o potrebah vseh stebrov mariborske kulture s posebnim poudarkom na profesionalnem NVO sektorju ter samozaposlenih v kulturi, v dialogu z vsemi deležniki in po načelu kar najbolj enakovredne razvojne naravnanosti obravnave posameznih področij kulture in ustvarjalnosti ter organizacijskih oblik dela s skupnostjo na novo oblikuje cilje, konkretizira, časovno detajlira in finančno ovrednoti ukrepe za uresničevanje javnega interesa za kulturo ter zagotavljanje javnih kulturnih dobrin, tudi skozi oblikovanje specializiranih ukrepov za posamezna področja umetnosti in kulture, ter naposled stremi k njihovi dosledni realizaciji.
Verjamemo, da se MOM lahko bolj odločno postavi za poklicno in ljubiteljsko kulturo, za kulturo kot vrednoto samo na sebi ter tudi medsektorskemu povezovanju in k ekonomskih učinkom usmerjeni ustvarjalnosti v strategiji nameni ustrezno mesto, pri tem pa se ob iskanju novih virov za kulturo predvsem zaveže, da bo v kulturo vlagala.
Predlog Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor lahko najdete na tej povezavi, Asociacijin odziv s konkretnimi predlogi v predpisanem obrazcu pa na tej povezavi.