Ko si v roke sežeta kultura in poslovni svet

Društvo Asociacija je v torek, 22. februarja, v sodelovanju z Mrežo za družbeno odgovornost Slovenije (MDOS) pripravilo dogodek Povezovanje gospodarstva in kulture. Dogodka so se udeležili predstavniki različnih podjetij, nevladnih organizacij in posamezniki, ki delujejo v kulturi ter so predstavili ali pa se seznanili s cilji, učinki in vrsto kakovostnih praks povezovanja med gospodarstvom in kulturo.

Pomen povezovanja kulture in gospodarstva je danes že dodobra evidentiran, potreba po izrazitem razvoju tovrstnega medsektorskega povezovanja pa je bila v preteklih letih vključena tudi v vrsto temeljnih strateških dokumentov. Svet Evropske unije je npr. leta 2015 sprejel sklep o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi, da bi spodbudil inovacije, ekonomsko vzdržnost in socialno vključevanje ter z njim komisijo ter države EU pozval, naj spodbudijo in okrepijo zavedanje o pozitivnih učinkih, dobrih praksah in izkušnjah, ki ga ima medsektorsko povezovanje. Svet EU je mdr. izpostavil dolgoročno pozitivne učinke, ki jih ima vključevanje kulturnih dobrin v poslovnih okoljih na odnose s strankami, zadovoljstvo zaposlenih in boljšo organizacijsko učinkovitost zasebnega in javnega sektorja.

Urška Jež je učinke vključevanja kulture v različne sektorje družbe udeležencem dogodka predstavila skozi izsledke vrste raziskav. Tako so se seznanili z raziskavo, ki jo je leta 2019 objavila Svetovna zdravstvena organizacija. Raziskovalki Daisy Fancourt in Saoirse Finn sta v njej preučili izsledke več kot 3000 raziskav na dotično temo ter ugotovili, da umetnost dokazano preventivno učinkuje ter pozitivno vpliva na razvoj otrok, pripomore k preventivnemu ravnanju ter pozitivno vpliva na socialno determiniranost zdravja. V raziskavi sta hkrati podrobno preučili vpliv umetnost na obvladovanje zdravja in bolezenskih stanj, izsledki pa so pokazali, da v več primerih ta pozitivno vpliva na akutna zdravstvena stanja, mentalno zdravje in celo pomaga pri nekaterih primerih nevroloških stanj.

Dober primer prakse, ki spodbuja medsektorsko povezovanje ter doseganje opisanih učinkov, je Certifikat kulturno podjetje, katerega cilj je povezovanje in vključevanje kulturnih storitev in dobrin v gospodarski sektor. Certifikat je bil osnovan na podlagi globalnih strokovnih dognanj, v pilotni fazi pa se je oprl tudi na izsledke, ki so jih razvijalci pridobili skozi več kot tridesetih intervjujev z raznovrstnimi domačimi podjetji. Intervjuji so bili pomemben vir informacij in predlogov o možnih načinih vključevanja kulture v gospodarstvo.

Skupek vseh opisanih izsledkov je bil izhodišče za zasnovo ponudbe in delovanja certifikata. V pilotni fazi snovanja so k procesu pristopila štiri podjetja, ki so preizkusila ustreznost dognanih načinov sodelovanja med sektorjema. V pilotni fazi snovanja je sodelovala tudi odvetniška pisarna CŠH odvetnice, dogodka pa se je udeležila njihova predstavnica Urša Chitrakar, ki je z zbranimi delila izkušnjo vključitve revije Razpotja v čakalnico za stranke ter vizualnih del v prostore odvetniške prakse. Kot je izpostavila, so v pisarno umeščene kulturne dobrine pripomogle k izboljšanemu odnosu s strankami ter predvsem k boljšemu razumevanju strokovnih problematik, povezanih z njihovim delom.

Urška Jež je povzela tudi izkušnje drugih podjetij, ki so bila vključena v pilotno zasnovo certifikata. V primeru Elektra Ljubljana so na podlagi slovenskega dramskega besedila izvedli dramsko delavnico, tovrstna oblika timbuildinga pa je imela nepričakovano pozitivne učinke na zaposlene v podjetju ter njihovo medsebojno razumevanje. Dobrobiti in kakovost certifikata, ki stremi k vzpostavitvi družbe, osnovane na vrednotah kulture, spodbujanju inovativnosti, ter prispeva k boljšemu razumevanju in družbenem razvoju, so prepoznali tudi v Avtohiši Malagaj in Družbi Moro, še dveh podjetjih, vključenih v pilotno izvedbo, .

Certifikat Kulturno podjetje je bil osnovan z namenom krepitve povezav in sklepanja dolgoročnih vzajemnih medsektorskih odnosov, ki si za enega od ciljev zastavlja tudi krepitev zavedanja o pomenu in učinkih vključevanja kulture v podjetja. Vključuje nabor vsebin, ki vključenim deležnikom v podjetjih neposredno koristijo, sočasno pa prispevajo tudi k splošnemu družbenemu napredku. Oblike koriščenja kulturnih vsebin pa so, kot je poudarila Urška Jež, v celoti odvisne in prilagojene potrebam danega podjetja. Certifikat kulturno podjetje v svoji mreži ponudnikov kulturnih vsebin združuje tako samostojne kulturne ustvarjalce kot nevladne kulturne organizacije, ki ponujajo širok spekter potencialnih vsebin: od ambientalnih postavitev, vizualnih obogatitev prostorov, poslovnih daril, knjig, multimedijskih prezentacij itn. V okviru certifikata so zasnovali tudi povsem drugačne oblike vključevanja kulture v podjetja, na primer timbilding ter različne družabne priložnosti, kot so obiski kulturnih prireditev, delavnice ali izobraževanja. V certifikatu pa so predvidene tudi druge oblike medsektorskega sodelovanja, npr. sponzorstva, vlaganje v kulturo in umetnost kot naložbo, priložnosti za mreženje in krepitev podobe na domačih in tujih trgih, ter razvoj in dvig konkurenčnosti z vključitvijo kulturnih ustvarjalcev v oblikovanje ter razvoj poslovnih idej in inovacij.

Kaj vse lahko kulturni sektor ponudi, so na dogodku ponazorile nevladne organizacije in posamezniki, ki delujejo na področju kulture ter svoje vsebine že ponujajo v okviru Certifikata kulturno podjetje. Barbara Poček iz Gledališča Glej je zbrane seznanila z izkušnjami, ki jih v gledališču že imajo ter izpostavila sodelovanja s podjetji v obliki organiziranih obiskov predstav za zaposlene, podarjanja kart kot oblike poslovnega darila ter različnih izobraževalnih delavnic, ki jih ponujajo. Širok nabor možnih sodelovanj so izpostavili tudi predstavniki Zavoda Emanat, ki deluje na področju sodobne umetnosti in plesa, ter novomeškega Zavoda LokalPatriot, kjer ponujajo vrsto vsebin in znanj s področja umetnosti in tehnologije. Katja Pahor iz Društva humanistov Goriške je predstavila različne oblike koriščenja umetnosti s področja knjige, na primer oblikovanje knjižnih polic in čitalnic, knjižna poslovna darila, izvedbo literarnih dogodkov, Petra Hazabent iz Studia za raziskavo umetnosti igre pa je izpostavila preplet aktivnosti, ki jih lahko deležniki koristijo v širokem spektru interdisciplinarnih vsebin.

Med ponudniki kulturnih dobrin v Certifikatu kulturno podjetje so tudi samostojni ustvarjalci, na primer Tadej Droljc, interdisciplinarni umetnik ter kreativni programer, ki mu, kot je povedal na dogodku, sodelovanja s podjetji niso tuja. Zanje je v preteklosti že vizualno opremljal prireditve in poslovne dogodke ter v javne in poslovne prostore umeščal ambientalne postavitve in prostorske instalacije.

Dogodek Povezovanje kulture in gospodarstva je bil izveden v sklopu projekta partnerske mreže Platforme Center za kreativnost, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in  Republika Slovenija, ter iz projekta “CE RESPONSIBLE: CE SUSTAINABLE MODEL TO SUPPORT SOCIAL ENTREPRENEURSHIP”, katerega nosilec v Sloveniji je E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije.

Deli