V društvu Asociacija vrsto let spremljamo procese prenove medijske zakonodaje, saj so številni poklici samozaposlenih v kulturi vezani na medije, prav tako pa svoje medije ustvarjajo ali z njimi sodelujejo tudi nevladne organizacije. S tega vidika smo se vključili tudi v tokratno razpravo o zakonu in podajamo številne predloge sprememb.
V prvi vrsti poudarjamo, da sta bili pri nastajanju sprememb zakona premalo vključeni strokovna in zainteresirana javnost, zato menimo, da bi bilo celoten proces bolje zastaviti ponovno. Predlagamo tudi konkretne spremembe predlagane novele.
Predlagatelj je sicer prepoznal dejstvo, da je glede na potekajoče procese medijske koncentracije in obstoječe oblike medijev v RS potrebno javni interes na področju medijev oz. status posebnega pomena nepridobitnega medija ob radiu in televiziji razširiti tudi na tiskane in spletne medije, menimo pa, da mu tudi s tokratnim predlogom ZMeD-E ni uspelo ustrezno vzpostaviti t.i. “tretjega medijskega sektorja” svobodnih in skupnostnih medijev, kot je vzpostavljen in razvit v številnih državah EU (denimo v sosednji Avstriji, katere ureditev medijev je brez omembe tretjega medijskega sektorja in/ali svobodnih skupnostnih radijskih postaj pomanjkljivo prikazana v predlogu) ter kot je njegova vloga opredeljena tudi v deklaraciji Sveta Evrope (Declaration of the Comitee of Ministers on the role of the community media in promoting social cohesion and intercultural dialogue, sprejeta 11. februarja 2009).
Predlagamo, da se glede na natančnejše definicije in za umestitev koncepta tretjega medijskega sektorja svobodnih skupnostnih medijev doda 81.a člen, s katerim se dodatno opredelijo še pogoji, ki jih mora izdajatelj izpolnjevati ob pogojih iz prvega odstavka 81. člena, da lahko pridobi status nepridobitnega medija posebnega pomena – svobodnega skupnostnega medija: da z notranjimi akti omogoča participacijo zaposlenih, drugih sodelavcev in članov uredništva pri imenovanju vodilnih funkcij zastopnika in odgovornega urednika ter oblikovanju programske sheme; da je pri oblikovanju programske politike neodvisen od vlade, komercialnih in verskih inštitucij ter političnih strank; da zagotavlja transparentnost lastništva in virov financiranja medija; da je odgovoren do skupnosti in da omogoča vključevanje pripadnikov skupnosti, kateri je namenjen, v oblikovanje in izvajanje programskih vsebin; da izvaja neformalna izobraževanja in medijsko opismenjevanje na področju medijskih poklicev; da podpira pravice manjšin in marginaliziranih skupin in ščiti kulturno in jezikovno različnost. Prav tako predlagamo, da se v skladu s priporočili Sveta Evrope in organizacije UNESCO določi, da se status nepridobitnega medija posebnega pomena – svobodnega skupnostnega medija upošteva kot prednostno merilo na javnih pozivih in javnih razpisih za uresničevanje javnega interesa na področju medijev ter tudi pri dostopu do javne infrastrukture.
Predlagamo tudi številne druge, za kulturo in umetnost pomembne ukrepe, celoten odziv Asociacije pa je dostopen na tej povezavi.