Poletna šola kulturnega menedžmenta (PŠKM ) je reden vsakoletni program poletnega dogajanja v okviru Univerze v Ljubljani. Ta interdisciplinarni projekt posreduje sveža znanja in odpira nove teme. Letos je bila poletna šola posvečena kriznemu menedžmentu v kulturi v obdobju epidemije in je potekala od 6. do 10. julija.
Prvi dan poletne šole je na okrogli mizi z naslovom »Kreativni kulturni sektor (KKS) v razmerah covid-19: razsežnosti krize in možnosti rešitev« sodelovala tudi predsednica društva Asociacije Inga Remeta.
Sodelovali so še Damjan Kavaš, Barbara Predan in Anja Zorko. Predstavljeni so bili rezultati raziskave, ki jo je Center za kreativnost v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (IER) pripravil kot najobsežnejšo statistično analizo KKS v Sloveniji doslej z naslovom Statistična analiza stanja KKS v Sloveniji 2008–2017. Raziskava podrobno analizira velikost, prihodke in zaposlene v KKS.
Inga Remeta je na začetku predstavila nekatera dosedanja prizadevanja in zagovorniške uspehe Asociacije ter v nadaljevanju mnoge izzive, ki ostajajo, še posebno v času virusnih nihanj in proti-koronskih ukrepov. Ponovno je poudarila, da je epidemija močno prizadela tako ustvarjalce in ustvarjalke kot tudi organizacije, ki delujejo v KKS. Poleg tega pa vemo, da bo z obetajočo se ekonomsko krizo delovanje na trgu še dodatno oteženo. Hkrati so novi protokoli in regulativi tudi nova dodatna finančna obremenitev za organizacije. Jasno je torej, da bo povratek zelo težak in dolgotrajen, saj bodo tudi delovanje na trgu in pridobivanje lastnih sredstev ter produkcija in izvajanje programov zelo oteženi.
Predstavnica Asociacije je izpostavila še, da na vladne ukrepe, ki bi bili dodatno usmerjeni v kulturo, še čakamo. V prvih dveh paketih je bilo namreč ustrezno naslovljeno vprašanje samozaposlenih v obliki temeljnega prihodka, ostaja pa težava tretjega in četrtega proti-korona paketa, ki naj bi naslovila specifike različnih sektorjev, a je bila kultura praktično izpuščena. Asociacija si je v svojih zagovorniških aktivnostih prizadevala in si bo še naprej, da bi uvedli vrednotnice, s katerimi bi poskrbeli za kratkoročno ohranjanje likvidnosti; vavčerje, s katerimi bi spodbudili potrošnjo; delovne štipendije ali finančne spodbude za samozaposlene, s katerimi bi ohranjali in skrbeli za kulturno produkcijo, ter sklad z nepovratnimi sredstvi, namenjen saniranju prekinjenih programov in projektov v javnem interesu.
Ponovno je bilo poudarjeno, da v Asociaciji že dlje časa opozarjamo na potrebo po dolgoročnejšem in strateškem pristopu k podpori in razvoju KKS. Ministrstvo za kulturo še vedno ni pripravilo Nacionalnega programa za kulturo in strategije razvoja področja.
V Asociaciji prav tako vztrajamo, da je z rebalansom nujno treba ohraniti nivo financiranja za izvajanje javnega interesa v kulturi oz. da se ta poveča in se z obstoječimi in potencialnimi dodatnimi ukrepi zagotovi kontinuiteta kulturno umetniške produkcije in obstoj sektorja kot takega.