NVO v kulturi – kulturni podcast: Zavod NLB kulturna dediščina

Čeprav v Sloveniji nimamo strategije povezovanja kulture in gospodarstva, nekatera zasebna podjetja že desetletja krojijo tovrstna mecenstva. Med njimi je tudi Nova ljubljanska banka, ki ima v lasti največjo zasebno zbirko likovnih umetnin v Sloveniji.

O načinih povezovanja in sodelovanja kulture in gospodarstva smo se pogovarjali z direktorico Zavoda NLB kulturna dediščina Ireno Čuk in kustosinjo tega zavoda dr. Meto Kordiš.

Prisluhnite celotnemu avgustovskemu podcastu na tej povezavi.

Nastajanje umetniške zbirke Nove ljubljanske banke je neposredno povezano z nastajanjem različnih bančnih inštitucij in ima kot takšna skoraj dvestoletno zgodovino. “Ko so se podružnice združevale v NLB, so umetnine prehajale v last banke. Gre za nabor več kot 2000 del, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je ustanovila posebna komisija, ki je iz zbora nabrala cvetober kanonizirane slovenske umetnosti. Pripravila je tudi načrt odkupa del mlajših avtorjev, kar je trajalo do leta 2014 do krize,” pojasnjuje kustosinja dr. Meta Kordiš.

Zbirka razglašena za nacionalno bogastvo

Tudi zaradi strahu pred morebitno privatizacijo banke in s tem izgubo pomembnega dela zgodovine slovenske umetnosti, je država pred nekaj leti zbirko razglasila za nacionalno bogastvo. “To nam nalaga veliko odgovornost, ker smo lastniki največje zasebne likovne zbirke v Sloveniji. Zato smo se formalno in organizacijsko zelo resno lotili njenega upravljanja. Oblikovali smo jo kot kulturno dediščino NLB in jo prenesli na neprofitni zavod, ki je članica NLB skupine. Ta zavod bo lahko profesionalno skrbel za zbirki ter ju v največji meri tudi predstavljal javnosti. Obe zbirki sta bili namreč do zdaj razstavljeni v poslovnih prostorih, in kot taki le delno na voljo za ogled strankam. Tako da je v našem dolgoročnem cilju po eni strani želja predstaviti muzejsko zbirko skozi muzej bančništva Slovenije, ter umetniško zbirko skozi neko novo galerijo,” razlaga direktorica zavoda Irena Čuk.

“Želimo biti mentorji on svoje znanje financ prenesti na drugo področje. Želimo prispevati k razvoju slovenske umetnosti ter biti meceni” še dodaja Irena Čuk. Pri tem se ozirajo predvsem k večjim bankam v tujini, ki imajo bogate izkušnje z dediščino, galerijami ter promoviranjem umetnosti.

Prehod v skrb za kulturno dediščino

“V hiši mestne hranilnice v Ljubljani, ki je bila zgrajena leta 1905, in je kot hiša muzej zase, je do pred dvema letoma delovala poslovalnica mestne hranilnice. Kot taka je najdlje delujoča poslovalnica, ki je preživela tri vojne, osem valut in kup finančnih kriz. Ta prostor bomo spremenili v muzej,” poudarja Irena Čuk. Šlo bo za muzej bančništva, ki bo po vzoru tujine, kjer je to pogosta praksa, prvi tovrsten muzej v Sloveniji. “Angažirali smo ekipo Muzeja za novejšo zgodovino ter niz zunanjih partnerjev. Zbirali smo predmete, jih evidentirali. Smo tik pred potrditvijo projektantskih načrtov, nato sledi izbor izvajalca za preureditve prostora in restavriranje. Do aprila naslednje leto naj bi bila končana obnova, otvoritev je načrtovana za maj 2021,” razlaga Irena Čuk.

“Muzej bo zasebni muzej pod vodstvom NLB. Funkcioniral bo kot ostali muzeji, z vstopnino, delovnim časom, vodstvi za posameznike in skupine,” še dodaja Irena Čuk.

Več o povezovanju kulture in gospodarstva pa lahko slišite na tej povezavi.

Deli