SERVIS: Organizacija javne prireditve

Samozaposleni v kulturi se nemalokrat znajdejo na različnih odrih zavoljo predstavitve svoje kulturno umetniške produkcije, pogosto pa so tudi sami organizatorji javnih dogodkov.

V tokratnem servisnem prispevku bomo predstavili nekaj osnovnih zakonskih določil glede organizacije in izvedbe javnih prireditev.

Javne prireditve in dogodki so zakonsko regulirani, zato je pred organiziranjem dogodka dobro vedeti, kaj je potrebno administrativno uredit, kaj vse je po zakonu nujno zagotoviti oz. na kaj je treba biti pozoren med samim dogodkom in kakšne so možne posledice.

Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) v 7. členu predpisuje, da je organizator javne prireditve dolžan prireditev prijaviti policiji in sicer najmanj 5 dni pred dogodkom. Prijavo lahko organizator poda osebno ali po pošti.

 K prijavi je potrebno predložiti še:

  1. Dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi, ki jo prijavlja, obvestil lokalno skupnost (občino), kjer bo shod ali prireditev potekala (kopija dopisa, potrdilo o oddani pošiljki ipd.).
  2. Soglasje lastnika ali upravljavca prireditvenega prostora (najemna ali druga pogodba ali pisno soglasje).
  3. Dovoljenje za čezmerno obremenitev s hrupom, če bo uporabljal naprave, ki povzročajo čezmeren hrup, kot ga določa Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05).
  4. Izpolnjeno Prilogo 15 Pravilnika o službi NMP, oceno o tipu prireditve in obrazložitev ocenjenih meril iz Priloge 16 Pravilnika o službi NMP, oddaljenost prireditve od najbližjega izvajalca službe NMP (v kilometrih in minutah nujne vožnje) ter dokazilo o zagotavljanju zdravstvenega varstva na prireditvi glede na tip prireditve (za prireditve, na katerih je potrebno zagotoviti zdravstveno varstvo).

V primeru Mestne občine Ljubljana, soglasja in dovoljenja v povezavi z organizacijo in izvedbo javnih prireditev izdaja Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet.

V določenih primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih, pa mora organizator zaprositi za dovoljenje upravne enote. 

Dovoljenje je potrebno za shode in prireditve:

  • na javni cesti, če gre za izredno uporabo ceste,
  • mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja v kolektivnih športih, če na njih sodeluje vsaj en klub prve državne lige,
  • prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje,
  • prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev,
  • prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve, ter
  • prireditve z zbiranjem živali.

10. člen Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) določa: »/… /organizator mora shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo./…/« V prijavi oziroma vlogi za izdajo dovoljenja na upravni enoti je potrebno navesti število rediteljev oziroma varnostnikov in njihovo razporeditev po prireditvenem prostoru. Organizator z najemom varnostne službe prenese določen riziko varovanja na varnostno službo, pri varovanju z reditelji, pa ta riziko ostane na njem.

Na tem mestu pride v poštev Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. Ta določa, da je na varovanem območju, ki sprejme nad 300 obiskovalcev, videonadzor obvezen. Če je prostor manjši, uredba določa, da je potrebno zagotoviti najmanj enega varnostnika do 50 obiskovalcev, najmanj dva varnostnika nad 50 do 100 obiskovalcev, najmanj tri varnostnike nad 100 do 200 obiskovalcev in najmanj štiri varnostnike nad 200 do 300 obiskovalcev. Če pa je območje večje pa mora organizator zagotoviti najmanj dva varnostnika nad 50 do 100 obiskovalcev in najmanj tri varnostnike nad 100 do 300 obiskovalcev in na vsakih nadaljnjih 200 obiskovalcev še najmanj enega varnostnika. Reditelji oziroma varnostniki morajo biti s posebnim telovnikom ali trakom ali kako drugače na obleki vidno označen z napisom “reditelj“. Reditelj ne sme biti oborožen ali uporabljati drugih prisilnih sredstev. Reditelji in organizatorji so dolžni sodelovati in upoštevati navodila. V nasprotnem primeru velja po 7. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1): »Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.« ali po 22. členu »(1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev. (2) Kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop, zadrževanje, snemanje ali fotografiranje na določenem kraju, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev./…/« Preračunane globe v eure najdeta na spletni strani policije.

Uredba tudi natančneje določa kaj vse mora organizator urediti z  načrtom varovanja: skico varovanega objekta in območja v merilu 1:500; skice fizičnega in tehničnega varovanja varovanega objekta in območja; organizacijo službe varovanja v varovanem objektu in območju; način izvedbe fizičnega varovanja; načrt uporabe zvez; naloge in postopke službe varovanja; opredelitev sodelovanja s pristojnimi službami itd.

Kar zadeva varnosti je tu še nekaj določil, za katere je organizator dolžan poskrbeti: ustrezna zdravstveno oskrbo oziroma nujno medicinsko pomoč, če je le ta predpisana (Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči); požarna varnost v primeru prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije (Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz)); varstvo pred utopitvami, če je prireditev na, v in ob vodi (Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU)); dodatne ukrepe na športni prireditvi (Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah). Organizator mora na prireditvi, če opravlja druge dejavnosti, izpolnjevati tudi pogojem, ki jih urejajo predpisi za opravljanje določenih dejavnosti.

V pomoč pri urejanju dokumentacije v pripravi javne prireditve lahko služi tudi vodič na portalu eUPRAVA.

Poleg tega je potrebno pred prireditvijo ustrezni kolektivni organizaciji prijaviti morebitna avtorsko zaščitena dela, ki bodo predvajana ali igrana na prireditvi ter plačati nadomestilo po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah. V tem primeru so ključne predvsem Združenje SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije), Zavod IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije) in ZAMP (Združenje avtorjev Slovenije). Prijava oziroma plačilo nadomestila eni od kolektivnih organizacij za isto prireditev ne izključuje tudi dolžnosti prijave in plačila nadomestila drugim kolektivnim organizacijam za druge vrste avtorskih del.

V primeru, da se bi na prireditvi zbiralo tudi prostovoljne prispevke, pa je potrebno tudi za to pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote v skladu s 5. členom Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1): » (1) Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče. (2) Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu določene dejavnosti./…/«

Med samim dogodkom je potrebno upoštevati tudi, da ZJRM-1 v 21. členu zakon določa tudi, da je med 24.00 in 5.00 osebam, mlajšim od 16 let, prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. Ob tem je torej potrebno upoštevati tudi Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače: osebam, mlajšim od 18 let; osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let; osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola; in osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.

Po ZJRM-1 se kaznuje tudi nasilno in drzno vedenje (nasilnost, nesramnost, žaljivost, pretepi ipd.), nedostojno vedenje (prepir, vpitje, ekshibicionizem) in povzročanje hrupa (med 22.00 in 6.00 oz. kadarkoli z akustičnimi napravami – razen, če ste za to pridobili ustrezna dovoljenja občine).

*Nazadnje posodobljeno besedilo v avgustu 2023.

Deli