Kulturna premišljevanja: Mateja Lazar

S prihodnjim letom se izteka program Ustvarjalna Evropa in medtem, ko se pripravljamo na novo sedemletko, so NVO v Sloveniji zaskrbljeni, kaj jih čaka v novi perspektivi. Slovenija je namreč na podorčju kulture med vodilnimi v uspešnosti prijav na razpise Ustvarjalne Evrope, ki predstavlja pomemben delež finančne in prograsmke stabilnosti številnih NVO v kulturi.

K pisanju tokratne kolumne smo zato povabili Matejo Lazar iz Motovile, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki nam je orisala prihodnost Ustvarjalne Evrope.

                                  Ustvarjalna Evropa 2.0 – še več dobrega?

Zavod Motovila v vlogi spodbujevalca in promotorja mednarodnega povezovanja nudi kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem (KUS) operativno in informacijsko podporo ter priložnosti za strokovni razvoj (npr. s 116 strokovnimi dogodki v zadnjih petih letih). Hkrati igra vlogo posrednika med sektorjem in odločevalci – na nacionalni ravni in v dialogu s predstavniki institucij EU. Zlasti v smislu širjenja dobre prakse ter inovativnih pobud, ki presegajo meje posameznega ustvarjalnega sektorja, ter posredovanja informacij o stanju na terenu, da bi lahko oblikovalci politik zasnovali na dejstvih temelječe prihodnje ukrepe, namenjene razvoju sektorja, vključno z internacionalizacijo. Motovila je z dejavnostmi svojega Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji aktivno vpeta v izvajanje ukrepov EU na področju kulture, med katerimi ključnega predstavlja okvirni program Ustvarjalna Evropa, ki se osredotoča na potrebe kulturnih in ustvarjalnih sektorjev (vključno z AV), ki si prizadevajo za delovanje prek nacionalnih meja.

Ustvarjalna Evropa se z letom 2020 izteka in na obzorju so že izrisani obrisi novih instrumentov EU, ki naj bi spodbujali razvoj različnih sektorjev in področij v naslednji sedemletki. Že v tem trenutku vemo, da bo to kompromis, sprejet med političnimi cilji Evropskega parlamenta in držav članic EU ter potrebami posameznega sektorja, ki ga bo mogoče udejanjiti znotraj okvirov okrnjenega post-brexitskega proračuna EU. Predstavniki Komisije za večino programov pomirjujoče izjavljajo, da bo šlo za evolucijo in ne revolucijo.

Glede na to, da evolucija prinese kdaj tudi kakšno izumrtje, upamo, da ta napoved za kulturni in ustvarjalne sektorje kljub vsemu pomeni okrepitev, tudi (ali predvsem) v finančnem smislu.

Za tretjino več sredstev znotraj okrnjenega proračuna EU?

Predlog proračuna, ki ga je Komisija predstavila maja lani, je optimističen in Ustvarjalni Evropi obljublja za 27 % več sredstev, tj. 1,85 milijarde evrov, od tega dobro milijardo za film in AV sektorje (MEDIA), 609 milijonov za podprogram Kultura ter 160 milijonov za medsektorski sklop. Vsebinsko obljublja še več tega, kar že dobro deluje, tj. čezmejno sodelovanje organizacij, nadnacionalno individualno mobilnost ustvarjalcev in več podpore za kulturne mreže. Tudi pri podprogramu MEDIA bo poleg digitalne agende (#Digital4Culture) večji poudarek na mreženju, npr. na področju platform VOD (video na zahtevo), evropskih filmskih festivalov in kinodvoran ter panevropske distribucije. Združevanje upravičencev naj bi vplivalo na zmanjšanje števila pogodb (pri MEDIA kar za 30 %), s čimer se želi znižati stroške upravljanja in povečati učinkovitost programa.

Tovrstno manjšanje administrativnega bremena bo v praksi prineslo podporo manjšemu številu večjih projektov, kar ne bo imelo za vse države pozitivnih posledic.

To bojazen so že junija lani izpostavili tudi udeleženci javnega posveta o Ustvarjalni Evropi po letu 2020, ki ga je zavod Motovila organiziral skupaj z Ministrstvom za kulturo z namenom zbrati predloge sektorja za oblikovanje stališč Slovenije. Prav tako so bili kritični, da se v predlogu novega programa preveč poudarja pomen konkurenčnosti sektorja, kar na praktični ravni (lahko) pomeni usmerjenost v komercializacijo projektov (tako imenovana monetizacija kulturnih vsebin), s čimer se izgublja pomen oz. vrednost kulture per se.

Fokus post 2020 = mobilnost. Naj bo odgovorna in okoljsko-zavedna!

Pozdravljamo večji poudarek na ukrepih, namenjenih mednarodni mobilnosti posameznikov (po možnosti z enostavnimi postopki, vodenimi na decentralizirani ravni), in da se nekateri tovrstni načrti udejanjajo in preverjajo že v okviru aktualnih pilotnih razpisov. Eden takih je i-Portunus, ki s podporo Komisije v višini 1 milijona evrov v letu 2019 ponuja tri pozive za sofinanciranje mobilnosti ustvarjalcev in strokovnjakov s področja uprizoritvenih in vizualnih umetnosti (ne spreglejte, zadnji poziv bo objavljen že 14. avgusta!). V prihodnje si želimo tovrstnih podpor za vse sektorje, saj je mednarodna mobilnost nujna, da se npr. izkoristijo najboljši programi usposabljanj, ki jih ponuja Evropa. Slovenski predstavniki s področja filma in AV sektorjev že zdaj aktivno koristijo raznovrstne možnosti za usposabljanje in mreženje s podporo MEDIA in verjamemo, da jih bodo še v večji meri, saj lahko sredstva za kritje kotizacij ali vsaj potnih stroškov zdaj pridobijo tudi doma – tovrstno podporo po novem omogočata Slovenski filmski center in Zavod AIPA.

Ob povečanem obsegu priložnosti pa »v dobi prekoračitve planetarnih meja« ne smemo pozabiti na okoljski vidik mobilnosti, na kar nas je opomnila dr. Lučka Kajfež Bogataj na dvodnevni mednarodni konferenci Mobilnost za ustvarjalnost (#Mobility4Creativty), ki jo je Motovila skupaj s partnerji organizirala v začetku aprila v Ljubljani.

Kako torej željo in potrebo po mobilnosti postaviti v ravnovesje z življenjem v okviru okoljskih meja? Dr. Kajfež Bogataj je pozvala k institucionalnim, infrastrukturnim, tehnološkim in družbenim inovacijam, ki bodo celostno prispevala k trajnostni in odgovorni mobilnosti.

Vsakega posameznika pa vedno znova k premisleku, zakaj se vključuje v mobilnost, kakšen je njegov cilj in kako priti tja, kamor je namenjen (ali nujno z nizkocenovnim letalskim prevoznikom?).

Prihodnost obljublja tudi podporo za povsem nova področja delovanja, s katerimi se EU odziva na kompleksne družbene izzive, npr. vprašanje uravnoteženosti spolov in boj proti lažnim novicam ter medijska pismenost. Morda kar malo preveč nalog za skromen proračun Ustvarjalne Evrope 2.0?

Za konec (ali začetek?): nuja sistematičnega zbiranja in analize podatkov

Kljub optimistični finančni napovedi je dejstvo, da se bo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU proračun precej zmanjšal. Vseeno pa predlog proračuna EU 2021–2027 nakazuje, da se bo financiranje za ključne prioritete Unije ohranilo ali celo okrepilo (npr. podvojen proračun programa Erasmus+ iz 15 mrd EUR na 30 mrd EUR), kar neizogibno pomeni, da lahko na nekaterih področjih pričakujemo reze.

Zato velja še posebej v luči nove generacije programov EU, ko še ne vemo, koliko sredstev bo za področje kulture, filma in ostalih ustvarjalnih sektorjev namenil novo izvoljeni Evropski parlament, poudariti, da se kulturni sektor ne more zanašati zgolj na samoumevno predpostavko svoje vrednosti. Glede na kompleksne in nepredvidljive potrebe javnega proračuna (doma in na ravni EU) mora biti vrednost kulture izražena v konceptih, ki so razumljivi tudi tistim, ki niso njeni naravni podporniki.

Slednje bi najlažje prepričale številke, npr. tiste, ki pričajo o neverjetni uspešnosti slovenskega sektorja pri »črpanju« iz programa Ustvarjalna Evropa: v prvih petih letih (2014–2018) so domači vodje projektov Kultura in MEDIA skupaj pridobili 16,1 milijona EUR iz proračuna EU, kar predstavlja ok. 3,2 milijona EUR na letni ravni.

Tudi v kontekstu 40 sodelujočih držav je Slovenija nadpovprečna. Na lestvici podprograma Kultura se uvršča (v obdobju 2014–2017) na neverjetno 6. mesto po številu podprtih projektov in postavlja ob bok največjim državam. Ob tem podprte organizacije opravljajo tudi vlogo kulturnih ambasadorjev Slovenije, saj vsako leto ustvarijo na stotine partnerskih povezav z okoli 30 različnimi državami.

Poleg koncepta vrednosti kulture same po sebi (ki pa ga je treba neumorno izpostavljati!) je treba razmišljati tudi o njeni razvojni vlogi in socialnih učinkih ter potencialu za mednarodno poziconiranje Slovenije. Potrebujemo torej podatke, nujne za pripravo analize dejanskega stanja razvitosti kulturnega prostora in njegovega večplastnega potenciala. Le tako lahko sektor doseže interes in podporo širše družbe. In posledično bolj učinkovite in finančno podprte ukrepe, ki bodo spodbudili razvoj in opolnomočenje sektorja.

Mateja Lazar, Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih 

* Stališče avtorice ne odraža nujno stališče uredništva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Društvo Asociacija.