Servis: Pravica do popravka v medijih

Servis za ustvarjalce_logo-06Ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah so po navadi posebej pozorni na omembe svojega dela v medijih, saj medijski odzivi pogosto usmerjajo interpretacijo in recepcijo umetniškega dela, včasih pa so medijske omembe pomembne tudi kot kriterij pri razpisih ali ko samozaposleni uveljavljajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost.

V objavljenih novicah, komentarjih ali kritikah pa se lahko pojavijo tudi napake, nepreverjene informacije in enostranske trditve. Zato v tokratnem Servisu za ustvarjalce podrobneje predstavljamo pravico do popravka objavljenega obvestila, kot je ta opredeljena v Zakonu o medijih (ZMed).

Pravica do popravka je v ZMed opredeljena predvsem v členih 26 – 41. Sledeč 26. členu ima vsakdo »pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes«.

Pri tem je potrebno poudariti, da je z izrazom obvestilo »mišljena vsaka objava vsebine /…/ ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršni koli drugi obliki«. Prav tako je pomembno, da je zahteva za popravek poslana prav odgovornemu uredniku – in ne denimo področnemu uredniku ali avtorju objave – saj odgovorni urednik (sledeč 18. členu ZMed) načeloma »odgovarja za vsako objavljeno informacijo« v določenem mediju.

V širšem smislu je potrebno razumeti tudi izraz popravek, saj z njim »ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu«. Do popravka posamezniki torej niso upravičeni samo v primeru očitnih faktičnih napak in neresnic, temveč načeloma tudi v primeru enostranskega poročanja, zavajanja itd. Kaj točno pomeni izrazi »druga ali nasprotna dejstva in okoliščine« je namreč diskutabilno in vzrok nasprotujočih si interpretacij medijske zakonodaje.

Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev ter v določenem časovnem roku, ki je odvisen od narave medija (tedensko izhajanje, mesečno izhajanje, radio-televizijski medij, itd.). Popravek mora biti označen s primerno oznako in »biti objavljen v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot članek ali prispevek, na katerega se nanaša«. To konkretno pomeni, da se mora popravek objaviti v isti izdaji ali programu, na isti strani znotraj iste rubrike, v enaki in enako veliki pisavi itd. Če je bil izhodiščni članek objavljen na naslovnici, mora biti na njej objavljen tudi popravek in to v enako velikem obsegu, prav tako mora biti popravek v radijskem ali televizijskem mediju objavljen v istem časovnem pasu.

V kolikor je nanj naslovljena zahteva za popravek, mora odgovorni urednik »prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti, v kateri številki oziroma oddaji bo objavljen zahtevani popravek, oziroma da zavrača objavo«. Odgovorni urednik lahko objavo popravka zavrne samo v primerih, ki so navedeni v 31. členu ZMed: 1.) če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu, 2.) če bi bila objava v nasprotju z zakonom, 3.) če je popravek napisan žaljivo, 4.) če je nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša itd. V 33. členu je še navedeno, da ima oseba, ki zahteva popravek (v primeru, ko odgovorni urednik popravka ne objavi), »pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču pristojnem za civilnopravne spore /…/«.

Za konec velja omeniti še sorodno pravico in sicer »pravico do odgovora na objavljeno informacijo«, ki je opredeljena v  42. in 43. členu ZMed.  Pravica do odgovora, ki »je namenjena zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti« kot enemu »od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah«, lahko uveljavlja vsak, »ki v odgovoru z dokazljivimi navedbami zanika, bistveno popravlja ali bistveno dopolnjuje navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji«.