Samozaposleni se pogosto sprašujejo, katere socialne pravice in transferji jim pripadajo v primeru rojstva otroka, kako visoko je nadomestilo za odsotnost od dela v tem primeru in kaj vse morajo urediti, da so do njega upravičeni.
Pri vsem tem pogosto prihaja do zmede in napačnih odločitev, ki so pogosto plod nerazumevanja situacije. Obstaja namreč več socialnih transferjev, do katerih sta upravičena starša novorojenega otroka, nekatere od njih lahko koristi mati, druge oče otroka, nekatere pa lahko izkoriščata oba.
Samozaposleni so upravičeni do različnih socialnih transferjev, ki so povezani z rojstvom otroka, o čemer smo v okviru Servisa že poročali v prispevku o porodniški. Vendar obstaja še več drugih vrst družinskih prejemkov, zato bomo tokrat skušali opredeliti osnovne pojme in razlike med njimi:
- Materinski dopust (včasih se uporablja tudi izraz »porodniški dopust«) (več tu) – je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Praviloma se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Izkorišča ga (razen v izjemnih primerih) mati otroka.
- Po materinskemu dopustu nastopi starševski dopust (včasih se uporablja tudi izraz »dopust za nego in varstvo otroka«) (več tu), ki traja 260 dni. Koristi ga lahko eden od staršev otroka ali pa si starša dopust delita. Tako za materinski kot za starševski dopust se v pogovornem jeziku pogosto uporablja skupen izraz »porodniška«, ki skupno traja 365 dni, izkoristi pa jo lahko v celoti mati ali pa deloma mati in deloma oče.
- Očetovski dopust (več tu) je namenjen očetom, da bi skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 plačanih koledarskih dni. Prvih 15 dni dopusta mora oče koristiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2018 pa je dodanih 15 dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga oče lahko koristi po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Na zgoraj omenjeni povezavi so opredeljene tudi nekatere specifike glede koriščenja očetovskega dopusta, ki pa so se v zadnjih letih spreminjale, zato so konkretna določila odvisna tudi od datuma rojstva otroka. Oče lahko koristi tudi vseh 30 koledarskih dni očetovskega dopusta v enem kosu, takoj po rojstvu otroka. Očetovski dopust se po rojstvu otroka uveljavlja na centru za socialno delo, kjer ima mati otroka prijavljeno stalno prebivališče, in to najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta. Uveljaviti ga je mogoče na Vlogi očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka, ki je dostopna tu.
Poleg naštetega velja omeniti še starševski dodatek (več tu), za katerega lahko zaprosijo starši, ki niso zaposleni in niso upravičeni do starševskega nadomestila, različne družinske prejemke (več tu), med drugim tudi pravico do pomoči ob rojstvu otroka, otroški dodatek (več tu) in ostale pravice ter prejemke družine (več tu).
Višina nadomestila v primeru odsotnosti od dela se v vseh naštetih primerih izračuna kot povprečje bruto osnove dohodkov, od katerih so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih. V tem kontekstu je dobra novica, da od 1.1. 2019 dalje znaša tako materinsko kot tudi očetovsko in starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela 100% osnove (pred tem je to 6 let zaradi varčevalnih ukrepov veljalo zgolj za materinsko nadomestilo).
Zavarovalna osnova se v primeru samozaposlenih izračuna glede na višino vplačanih prispevkov za socialno varnost. Višina prispevkov za samozaposlene, ki si vplačujejo minimalne prispevke za socialno varnost (ali pa jim le-te plačuje ministrstvo za kulturo), v letu 2019 znaša 385,42 EUR. Vplačani prispevki predstavljajo 38,2 % zavarovalne osnove, ki torej trenutno znaša 1008,95 EUR bruto/mesec.