Vsebinske mreže so pomemben del NVO sektorja

Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij Slovenije, ki ga v letošnjem letu koordinira Društvo Asociacija, je 22. maja 2019 organiziral letno nacionalno srečanje nevladnih organizacij z naslovom »Perspektive vsebinskih mrež«.

Cilj letošnjega srečanja je bil pogledati na vsebinske mreže iz različnih perspektiv, predvsem pa po sprejetju Zakona o nevladnih organizacijah, ki ureja delovanje vsebinskih mrež, pregledati izvajanje financiranja po resornih ministrstvih.

Na letošnjem konzorciju vsebinskih mrež smo se partnerji konzorcija odločili za obravnavo trenutno zelo pereče teme, ki se tiče vprašanja umestitve vsebinskih mrež znotraj nevladnega sektorja in pričakovanj, ki jih imajo do njih posamezne nevladne organizacije in področna ministrstva. Celoten dogodek je bil zaznamovan tudi s trenutno aktualnim vprašanjem uveljavljanja določil Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki med drugim določa,  da se bo financiranje vsebinskih mrež iz ministrstva za javno upravo preneslo na področna ministrstva. Srečanje je tako ponudilo temeljit premislek glede podpore, ki jo nevladne organizacije (NVO) potrebujejo v obliki vsebinskih mrež, in glede uresničevanja zakonskih določil ZNOrg v bližnji prihodnosti.

Letno srečanje, ki je potekalo v sejni dvorani na Dalmatinovi 4, se je začelo z uvodnim nagovorom podpredsednika Asociacije, Boruta Pelka, ki je poudaril, da se izteka Javni razpisa za krepitev zmogljivosti NVO za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev 2015-2019 in da je namen srečanja premislek o nadaljnjem financiranju vsebinskih mrež, ki naj bi se preneslo na področna ministrstva. V dialogu s predstavniki področnih ministrstev bo zato skušal konzorcij med drugim identificirati največje ovire prihodnjemu razvoju NVO sektorja (in še posebej vsebinskih mrež nevladnih organizacij), razmisliti, zakaj obstajajo velik razlike med intenziteto in kakovostjo sodelovanja med posameznimi ministrstvi in področnimi vsebinskimi mrežami NVO, in poskušal oblikovati rešitve za prihodnje sistemsko sofinanciranje vsebinskih mrež. Za konec je Pelko poudaril, da bo mogoče strateške cilje razvoja nevladnega sektorja doseči le s celostnim pristopom, ki ob predvidljivem okviru financiranja vključuje tudi sistemske spremembe za vključevanje NVO, prenos storitev v izvajanje NVO, odpravo administrativnih preprek za sodelovanje resornih ministrstev z NVO in povezovanje služb na drugih ministrstvih za vključevanje NVO in njihovih vsebinskih mrež.

Temu je sledil nagovor državne sekretarke na Ministrstvu za javno upravo Mojce Ramšak Pešec, ki je izpostavila predvsem pomen konstruktivnega dialoga glede podpore vsebinskih mrež, ki trenutno poteka med ministrstvom za javno upravo in ostalimi ministrstvi.

V prvem vsebinskem sklopu smo predstavili vsebinske mreže iz perspektive nevladnih organizacij. Osredotočili smo se na štiri primere dobrih praks in pozitivnih izkušenj z vsebinskimi mrežami, ki so jih predstavili predstavniki NVO iz področij trajnostnega razvoja (Špela Berlot, Cipra), prostovoljstva (Anu Kahuna, Zavod Sopotniki, zavod za medgeneracijsko solidarnost), prostora (Aljoša Petek, Zelena svetovalnica, PIC)  in kulture (Nevenka Koprivšek, Zavod Bunker).

Nevenka Koprivšek je kot primer dobre prakse opisala izkušnjo Zavoda Bunker, ki mu je leta 2016 grozilo, da bo ostal brez prostora (Stare elektrarne). V tej situaciji so se v zavodu obrnili na Društvo Asociacija in tako dosegli širšo konsolidacijo znotraj kulturniške in umetniške scene ter z zagovorniško akcijo in javnim pritiskom preprečili izgubo prostorov. Aljoša Petek je predstavil projekt Zelena svetovalnica, ki je namenjen dajanju pojasnil in nasvetov na področju varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora, itd. Anu Kahuna je predstavila delo Zavoda Sopotniki, ki povezuje podeželje z mesti in problematiki mobilnosti dodaja socialno noto, saj v okviru projekta, ki temelji na prostovoljskem delu, nudijo brezplačne prevoze za starejše iz ruralnih območij. Špela Berlot je predstavila delo, ki ga društvo Cipra, ki se prvenstveno ukvarja z varstvom Alp, opravlja na področju trajnostnih prometnih politik, ob tem pa je bila v debati posebej izpostavljena problematika nerazvitega javnega potniškega prometa in slabih povezav nekaterih regij Slovenije (Koroška) s centrom. Vsi govorci so se strinjali, da bi svoje cilje brez podpore in sodelovanja z vsebinskimi mrežami uresničili veliko težje.

V okviru drugega vsebinskega sklopa se je odvila okrogla miza z naslovom »Podpora podpore in kaj naj bo podprto?«, ki jo je moderiral Tadej Meserko iz Asociacije. Na okrogli mizi so sodelovali Inga Remeta in Borut Pelko iz Asociacije, Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Albin Keuc iz Platforme NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA, Marko Peterlin iz Mreže za prostor in Inštituta za politiko prostora IPOP, Simon Delakorda iz Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo in Erika Lenčič Stojanovič iz Ministrstva za javno upravo RS. Udeleženci so se v začetku okrogle mize soočili s širšim vprašanjem glede tega, kaj so vsebinske mreže nevladnih organizacij, kaj se od njih pričakuje in zakaj jih NVO potrebujejo. Ta vprašanja pa so bila seveda postavljena v kontekstu trenutne situacije, ko se spreminja način podpore in financiranja vsebinskih mrež iz posameznih področij. Zakon o nevladnih organizacijah namreč določa, da se dejavnosti vsebinskih mrež ne sofinancirajo več neposredno iz naslova za NVO krovnega ministrstva za javno upravo, pač pa da projekte in programe vsebinskih mrež kot subjektov podpornega okolja, namenjenih spodbujanju razvoja nevladnih organizacij, preko javnih razpisov financirajo vsebinska oz. področna ministrstva, kar pa v večini primerov področnim ministrstvom v letu 2019 sploh ne bo uspelo izvesti.

V razpravi smo naslovili tudi nekaj problemskih sklopov. Na vprašanje kaj v primeru, da tudi v letu 2020 ne bo zagotovljeno financiranje vsebinskih mrež s strani resornih ministrstev, je vodja Službe za nevladne organizacije na MJU Erika Lenčič Stojanovič povedala, da si trenutno prizadevajo tudi za nadaljevanje financiranja v okviru evropskih sredstev, kar bi nekoliko omililo položaj, ko nekatera ministrstva ne izvajajo zakonskih določil. Na vprašanje kaj v primeru, da se bo model, kjer je tudi zagovorništvo financirano preko resorjev, izkazal za težavnega, pa je odgovorila, da bodo situacijo seveda spremljali, da pa računajo na to, da se bo sistem s časom vzpostavil in začel tudi dobro delovati. Vsebinske mreže so ob tem najbolj skeptične ravno glede financiranja zagovorništva s strani resorjev, a se seveda vse strani zavedajo, da je potrebno z modelom najprej poizkusiti, v primeru težav pa bo nujno premisliti zastavljeno ureditev.

Konferenca se je zaključila z delavnico, na kateri smo skušali razpravo konkretizirati. Vprašali smo se, katere od nalog, ki so opredeljene za vsebinske mreže v ZNOrg, so najbolj pomembne, in sicer z vidika samih NVO, ministrstev pa tudi vsebinskih mrež kot takih. Govorili smo tudi o konkretni izvedbi razpisov, kjer smo prišli do zaključkov, da je nujno, da se razpisi čim prej pričnejo izvajati po vseh resorjih, in ker se bo v kratkem oblikoval proračun za leto 2020, je potrebno pohiteti z umeščanjem sredstev v porabo za naslednje leto. Iz vidika vsebinskih mrež je pomembno tudi, da bo razpis kot tak kar se da debirokratiziran, sredstva bi morala zadostovati vsaj za dve zaposlitvi, med aktivnostmi, ki naj bodo financirane, pa so zagotovo na prvem mestu zagovorništvo, servisne dejavnosti in informiranje. NVO so ob tem poudarili pomen vsebinskih mrež za mreženje, povezovanje in deljenje informacij, saj mreže kot take predstavljajo zelo dobro platformo za izmenjavo izkušenj. Zaključki delavniškega dela bodo oblikovani tudi v poseben dokument, ki bo poslan vsem resornim ministrstvom, v prizadevanju za vzpostavitev kakovostno delujočih vsebinskih mrež. Zbrani so se na koncu še enkrat strinjali glede pomena vsebinskih mrež, ki jih slednje nosijo za nevladni sektor, in zaključili v upanju, da bo država na tem področju uspela realizirati lastne zaveze, ki so del tako strateške vizije razvoja NVO, kot tudi realna potreba na terenu.

Deli