Dobre prakse NVO v kulturi: GT22

Foto@GT22

Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22

Nevladne organizacije v kulturi zaradi prekarne narave dela vse več upov polagajo v združevanje resursov, predvsem pri upravljanju prostorov. Iz teh procesov v številnih krajih nastajajo samonikli kulturni centri, kjer nevladni ustvarjalci in ustvarjalke prečijo vsiljene ostre meje posameznih polj umetnosti in skozi svoje delo izumljajo nove strategije skupnostnega upravljanja.

Tovrstni primer je v zadnjih letih tudi mariborski GT22, kulturni center, ki je zrasel v središču mesta in ki ga s svojo vsebino napolnjujejo uprizoritveni, intermedijski, filmski, vizualni in številni drugi ustvarjalci.

Zgodba GT22 in njihov vstop v prostore na Glavnem trgu 22 v Mariboru se je uradno začela leta 2012 s projektom Transnacionalna gverilska umetniška šola, ki smo ga graški < rotor > in Ustanova Fundacija Sonda ob pomoči Zavoda EPK začeli razvijati v letu 2012. “Šolska Lekcija-2 se je po Lekciji-1 iz Graza preselila v Maribor in s skupino pribljižno 30ih ustvarjalk in ustvarjalcev smo skoraj 14 dni bivali, delali, debatirali, predavali in se učili v pritličnih prostorih zgradbe. Lastniki prostorov družina Oset-Puppis so bili prisotni na otvoritvi in konec leta 2012 so Ustanovi Fundacija Sonda ponudili, da v prostorih ostanemo,” se spominja Miha Horvat iz Ustanove Fundacija Sonda.

Februarja 2013 so z lastniki sprva vzpostavili mecensko-donatorski okvir, od 2017 dalje pa so prerasli v najemno-uporabniško zgodbo. “V njej tako lastniki kot fundacija in celotna GT22 skupnost organsko rastemo in se partnersko skozi zaupanje in odgovornost razvijamo. Gverilska umetniška šola, odprt laboratorij za ustvarjanje in kulturo sodobne umetnosti ter odgovorna skupnost so bili konceptualni okvirji v 2013, s katerimi se je začelo iskati in se še vedno išče zainteresirane posameznike, kolektive, institucije, ki bi želeli, želele sodelovati pri in v zgodbi GT22,” še dodaja Horvat.

Izzivi skupnostnega upravljanja prostora

Ko smo se v Asociaciji v zadnjih letih začeli posvečati analizi novih oblik upravljanja prostorov s strani nevladnih organizacj, skoraj pri vseh opažamo podobne težave, ki izhajajo iz pomanjkanja sistematične podpore t.i. hladnega pogona, ki bi omogočal minimalna popravila, investicije ter sredstva za administracijo in vzdrževanje, ki so jih denimo deležni javni zavodi, ki upravljajo s stavbami galerij, gledališč, muzejev in podobnih institucij.

“Kot organizem (če razmišljamo v okvirih industrijske družbe) ali kot mreža (če nas postavim v kontekst digitalne družbe) oziroma kot kolektivno delujoč multimedijsko-interdisciplinarni laboratorij najrazličnejše težave ter (vse) napake jemljemo kot del (razvojnega) procesa. Na le-teh se dejansko učimo, o njih debatiramo, se strukturiramo in skoznje postajamo,” pojasnjuje v Sondi. “To pomeni, da smo pravno-formalno in organizacijsko–operativno vedno bolj in natančneje definirani, urejeni in utemeljeni. Nekatere situacije delovanja znotraj hiše nas upočasnjujejo, zaradi česar so tako iskanja kot tudi čakanja v polju raziskovanja ter opazovanja konstante vsenivojske rasti. Ta ima tako prednosti kot tudi slabosti. Razvoj prinaša ugodnosti, a hkrati pomeni dodatne odgovornosti, ki zahtevajo svoj davek.”

“Država in mesto? Ne bi si želel vrteti se v sredobežnih krogih dejstev problematike, ki nam je vsem jasna. Želim si, da upravna enota čim prej zaključi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in hkrati potrdi spremembno namebnosti prostorov, da lahko nadaljujemo vizijo in dejansko postanemo legalni.” Miha Horvat, Ustanova Fundacija Sonda

Horvat dodaja, da upa, da se bodo tako mesto kot država držala svojih strategij na polju kulture ter začele vpeljevati dogovorjene sistemske rešitve, ki so definirane in sprejete v različnih političnih dokumentih.

Oviram v povezovanju in delovanju v prekarnih pogojih navkljub v GT22 izpostavljajo predvsem pozitivne elemente povezovanja nevladnikov in samostojnih ustvarjalk ter ustvarjalcev: “Sobivanje, skupnostno delovanje, delitev in deljenje dobrin, znanj, izkušenj, konceptov in idej. Kolektivno razvijanje zaupanja, odgovornosti, solidarnosti in dialoga različnih deležnikov, skupin, društev in asociacij, posameznikov in seveda povezovanje različnih umetniških medijev, znotraj katerih se raziskuje. Torej fuzija teorije in prakse ter nenehno izobraževanje – učenje in delovanja ter razvoj v kontekstu umetnosti.”

Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22
Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22

Med produciranjem umetnosti se gradi nova skupnost

V GT22 pravijo, da se o skupnih stvareh odločajo na konfliktno demokratičen način, kjer argumenti štejejo. “In so vsi pripravljeni biti vodeni oziroma voditi, slediti in biti sledeni, nadzorovati in biti nadzorovani. Poskušamo in učimo se sobivati, soodločati in se razvijati skupnostno in transparentno ter predvsem odgovorno sprejemati in razvijati načine in metode dela ter soodločanja. Ljudje so tako kot naravni viri, nezamenljivi,” poudarja Horvat.

Na procese znotraj GT22, ki stavijo predvsem na odgovornost in ustvarjalnost,  se pozitivno odzivajo tudi njihovi bližnji sosedi ter celotna soseska.

“Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da smo primer dobre kulturno-umetniške prakse, ki so jo meščani lepo sprejeli in se mesto z nami pohvali svojim mednarodnim partnerjem. Na postavljenih temeljih želimo nadaljevati, tako strokovno kot organizacijsko in tudi produkcijsko, ustvarjalno in umetniško, družbeno analitično in družbeno kritično, in zatorej verjamemo v družbeno odgovorno in mestotvorno delovanje.” Miha Horvat, Ustanova Fundacija Sonda

V GT 22 delujejo tudi številni člani Asociacije. V centru se dnevno odvijajo nešteti dogodki, programi, srečanja in ustvarjalni procesi. Kot skupnost pa v naslednjih mesecih snujejo tudi gradbeno-ureditvena dela: “Ureditev prostorov in uporabo kleti, pritličja in zgornjega nadstropja ter terase oziroma natančneje intimni oder/kino, ki ga uporabljata Moment in Društvo za razvoj filmske kulture, muzejske prostore Fotografskega muzeja Modrinjak in Mišničarsko temnico, tiskarno Centra za grafične umetnosti in lesno delavnico Woodster-ja, zvočno-glasbeni in radijski studijo YoureupaRadia, rampo in galerijo 12:22, ki jo vzpostavlja kolektiv Lantern, videastični BlackBox in sodobno umetniško avlo, Ulično galerijo Židovska, čebelja družina Zavoda Razvoj in njihovo Paragledališče Zvitorepec ter Ambasado Svetlane Makarovič, ki ima svoje domovanje pravtako v GT22.”

Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22
Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22

Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!