Servis: Kako do statusa samozaposlenega v kulturi?

Servis za ustvarjalce_logo-06

Mnogi ustvarjalci na področju kulture se pogosto sprašujejo, kakšne kriterije morajo izpolnjevati, da postanejo samozaposleni v kulturi, in ali je ta možnost primerna za njihovo vizijo lastne karierne prihodnosti.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce, ki je nastal kot poročilo iz delavnice Društva Asociacija »Kako do statusa samozaposlenega v kulturi« konec januarja 2019, skušamo predstaviti nekatere zadeve, s katerimi se bodo morali soočiti vsi, ki želijo zaprositi za status samozaposlenega v kulturi in za pravico do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo.

Samozaposleni v kulturi so v 2. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) definirani kot »osebe, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost in so kot taki registrirani v posebnem razvidu pri ministrstvu, pristojnem za kulturo«. Iz priloge I in priloge II k Uredbi o samozaposlenih v kulturi je razvidno, da se je trenutno mogoče registrirati za 61 različnih poklicev. Status samozaposlenega v kulturi je v nekaterih vidikih identičen statusu samostojnega podjetnika, kar velja predvsem v kontekstu davčne in delavno-pravne zakonodaje. Smotrno je, da se oseba, ki razmišlja o pridobitvi statusa kulturnika, s temi vidiki (ki smo jih predstavili tudi na naši delavnici) predhodno seznani.

Glede pridobitve statusa samozaposlenega v kulturi pogosto prihaja do zmede, saj je potrebno razlikovati med pridobitvijo statusa samozaposlenega v kulturi in pridobitvijo pravice do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo. Pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi je sicer nujni predpogoj za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, vendar pa ni obenem zanjo tudi že zadostni pogoj. Do zmede prihaja predvsem zato, ker posamezniki pogosto obe vlogi oddajajo istočasno ter zato ker se veliko oseb, ki jim ni priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, odloči tudi za izstop iz statusa samozaposlenega v kulturi, saj bi mesečno plačevanje minimalnih prispevkov za socialno varnost (v letu 2018 372,91 EUR/mesec), zanje predstavljajo prevelik strošek.

Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da obstajata glede statusa samozaposlenega v kulturi dva različna »praga«, pri čemer je ta, ki določa kriterije za vpis v register samozaposlenih nižji in bolj splošen od praga, ki določa kriterije za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.

Pogoji za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi so bolj podrobno določeni v 82. členu ZUJIK-a in v 2. členu Uredbe o samozaposlenih v kulturi, sama vloga za vpis v razvid samozaposlenih pa je priložena k Uredbi o samozaposlenih v kulturi (priloga III). Ostale informacije so dostopne na spletni stani ministrstva tu in tu.

Glavni pogoja za vpis v razvid sta, da »kandidat opravlja samostojno specializiran poklic v kulturi« in »da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti«. Po končanem študiju, se lahko posameznik v razvid samozaposlenih vpiše pod pogojem, da »njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področje kulture, ali ko gre za poklic, ki ga je zaradi kadrovskih potreb v kulturi potrebno posebej podpirati (deficitarni poklic) in da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita /…/ nista minili več kot dve leti«. Za tovrstne študijske dosežke se »štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture /…/«. Kot je še navedeno, se »posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v zadnjem triletnem obdobju«.

Pogoji za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost pa so podrobneje opredeljeni v 83. členu ZUJIK-a in v členih 8-17 Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Na najsplošnejši ravni velja, da samozaposleni v kulturi lahko zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primerih, »ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic) /…/«. Kriteriji za posamezne specializirane poklice in kriteriji za deficitarne poklice, po katerih pristojna komisija na ministrstvu ocenjuje vloge za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, so nadalje podrobneje opredeljeni v prilogah I in II, medtem ko je obrazec vloge za pridobitev omenjene pravice dostopen v prilogi IV k Uredbi o samozaposlenih v kulturi. Osnovne informacije v zvezi z pravico do plačila prispevkov za socialno varnost so dostopne tudi na spletni strani ministrstva.

Kot je razvidno iz prilog I in II, je mogoče kriterije, ki jih mora posameznik izpolniti, razdeliti na kvantitativne kriterije (obseg dela) in kvalitativne kriterije (kakovost dela), pri čemer prvi predstavljajo 30%, drugi pa 70% vseh možnih točk (100 točk). Prag za izpolnitev pogoja izjemnosti v okviru posameznega poklica je 81 točk, pri čemer mora kandidat »izpolniti vseh 30 točk za obseg« in »najmanj 50% možnih točk za vsak posamezen kriterij kakovosti«. V primerih, ko posameznik poda vlogo za več poklicev hkrati, »se lahko pri ugotavljanju izpolnjevanja kriterija obsega upošteva delovanje samozaposlenega v okviru teh poklicev«, pri čemer skupen seštevek vseh točk ne more preseči 30 točk. Vseeno pa mora samozaposleni, »ki dosega pogoj obsega iz naslova več poklicev«, za »pridobitev pravice izpolnjevati kriterij kakovost vsaj pri enem specializiranem poklicu, za katerega je zaprosil za pravico«. Če se skratka na ravni obsega sešteva delovanje v kontekstu različnih poklicev, je vseeno potrebno na ravni kvalitete izkazati izjemnost in kakovost na ravni enega poklica.

Za konec navedimo še nekaj specifik: razvid v vpis samozaposlenih je časovno neomejen, medtem ko se pravica do plačila prispevkov podeljuje za 5 let z možnostjo ponovnih podeljevanj. Do slednje so upravičeni le davčni rezidenti Republike Slovenije in osebe, ki v zadnjih treh letih v povprečju ne presegajo dohodkovnega cenzusa (cca. 20 000 EUR prihodkov/leto). Zahteve za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost na ministrstvu za kulturo obravnava posebna komisija za samozaposlene v kulturi, ki jo, kot je navedeno na spletni strani ministrstva, trenutno sestavlja 7 oseb. Obe zahtevi je mogoče oddati istočasno, kar je tudi najpogostejša praksa.

Svetujemo vam, da za več informacij preberete omenjeno zakonodajo, ki ureja področje samozaposlenih, ter da se udeležite delavnice o statusu samozaposlenega, ki jih pri Društvu Asociacija občasno organiziramo.

Koristne informacije najdete tudi v našem Servis za ustvarjalce, kjer smo že obravnavali številna specifična vprašanja, ki se tičejo statusa samozaposlenega v kulturi, kot so vprašanja možnosti socialne pomoči, odprtja popoldanskega s.p.-ja, varnosti pri delu, statusa študenta in kulturnika, preseganja cenzusa in vračanja prispevkov, itd.