Evropska mreža Culture Action Europe, katere članica je tudi Asociacija, je pred časom pripravila raziskavo na temo enakosti spolov v kulturi.
V njej neuravnoteženo dostopnost za vse spole ugotavljajo skozi prizmo človekovih pravic, trajnostnega razvoja in transformativne moči kulture.
V kontekstu varovanja človekovih pravic raziskava poudarja, da je pravica do enakega dostopa do participacije v kulturi zapisana že v členih Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah in se zato nanaša na enakost vseh spolov.
V nadaljevanju raziskava poudarja, da je kultura polje, kjer se družba tako zrcali kot ustvarja, zato je pomembno polje preizpraševanja norm, ki so vezane na specifične spole. Zato je naloga vseh, ki znotraj polja umetnosti ustvarjamo, da te norme skupaj z občinstvom preizprašujemo, izzivamo in ponujamo nove vizije njihovih preseganj. To lahko poteka tako skozi polje kulturne dediščine, kot tudi ustvarjalnih procesov sodobne umetnosti.
Če predpostavljamo, da je kultura motor trajnostnega razvoja, si jo težko predstavljamo brez trdnega zagovora enakosti spolov.
UNESCO ugotavlja, da je med občinstvom praviloma več žensk kot moških. Prav tako se študijev, ki so povezani z umetnostjo, praviloma poslužuje več žensk kot moških. A profesionalna kultura teh trendov ne odraža v kontekstu karierne dinamike žensk. Moški imajo primerjalno veliko večje možnosti kariernega napredka znotraj polja kulture, prav tako svoje kariere lažje spreminjajo in usmerjajo kot ženske.
Prav tako obstaja neenaka distribucija žensk in moških v specifičnih poklicih znotraj kulture. Ženske so tako nadreprezentirane na polju administracije tako v javnih kot nevladnih zavodih, medtem ko so podreprezentirane na odločevalskih pozicijah. Prav tako opažajo podreprezentiranost žensk v muzejskih zbirkah ter programih institucij. Njihova dela na trgu dosegajo nižjo finančno vrednost. Prav tako opažajo, da navkljub določeni količini žensk na odločevalskih pozicijah, to ni povzročilo domino efekta, ki bi omogočal lažji vstop žensk v odločevalske mreže.
Raziskava se ukvarja tudi z vzroki teh trendov, ki jih išče predvsem v stereotipnih predstavah o sposobnostih žensk, seksizmu in družbeni stigmi, bremenu gospodinjskih obveznosti ter težjemu dostopu do neformalnih mrež vpliva.
Celotno raziskavo si lahko preberete na tej povezavi.