Lokalne kulturne politike: MO Celje

Jeseni bodo potekale lokalne volitve, ki predstavljajo priložnost za razmislek tudi na področju lokalnih kulturnih politik. Pričujoča rubrika predstavlja uvid v dobre (in ne tako idealne) prakse po posameznih očinah in naslavlja aktivnosti, ki bi jih v prihodnosti morda veljalo opustiti ali pa nadgrajevati.

Celje je tretje največje mesto v Sloveniji in s tem je tudi obseg kulturnih dejavnosti sorazmerno velik. V mestni občini so podali nekaj kratkih pojasnil glede kulture, iz Hiše kulture Celje pa so osvetlili svoj pogled na delovanje lokalne kulturne politike. Nevladne organizacije se po besedah Matije Kovača soočajo predvsem z nerazumevanjem profesionalne nevladne produkcije, prisotne pa so tudi druge težave.

Mestna občina Celje

Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
Preko 100 društev, samostojnih kulturnih umetnikov in zavodov.

Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?
S strani Mestne občine Celje (Oddelka za družbene dejavnosti) je bilo v letu 2017 za kulturo namenjenih 2,5 milijonov evrov sredstev.

Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?
V letu 2017 je bilo s strani Mestne občine Celje za ljubiteljsko kulturo, v okviru katere so financirane tudi NVO, namenjenih 191.446 evrov.
V letu 2018 je v proračunu Mestne občine Celje za ljubiteljsko kulturo, v okviru katere bodo financirane tudi NVO, planiranih 191.500 evrov.
Sredstva se razdelijo preko Javnega poziva MOC za kulturo.

Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Ima velik pomen in bo imela višjo prioriteto v prihajajočem obdobju.

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Gledamo pozitivno, vzpodbudili ga bomo v naslednjih strateških kulturnih programih.

Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Redni kolegiji direktorjev javnih kulturnih zavodov, na katerega so v razširjenem sestavu povabljene tudi NVO, na odprtih javnih razpravah in okroglih mizah, odborih za kulturo, pri planiranju proračuna, itn.

Zadnje spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo predvidevajo delež za umetnost v javnih investicijskih projektih, a določilo velja za lokalne skupnosti zgolj kot priporočilo. Kako gledate na ta ukrep? Nameravate priporočilo v prihodnosti upoštevati? V kolikor priporočila ne nameravate upoštevati, zakaj ne?
Pri sodelovanju ni večjih premikov, zadnjo spremembo ZUJIK-a ne zagovarjamo in gre v breme naročnika oz. lokalne skupnosti, saj se tovrstna dela izvajajo po Zakonu o javnih naročilih, zadevo bi bilo smiselno reševati na drugačen bolj sistemski način oz. poiskati kriterije za kvalitativno vrednotenja dela umetnikov, česar v Sloveniji ni, kakor tudi ne na ostalih področjih vrednotenja dela.

Hiša kulture Celje
Odgovarja Matija Kovač

Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?
Stanje na področju kulture v Celju je težko posplošiti, saj imamo na eni strani t. i. dediščinski sektor, v katerega se, predvsem v navezavi na rimsko Celeio in srednji vek, razumljivo, vlaga izdatno. Povsem drugače je z živo umetnostjo, kjer je kljub dobri mreži javnih zavodov zaznati postopno pešanje produkcijske kakovosti, kar izvira iz vse večje kadrovske zaprtosti in samozadostnosti kot posledice odsotnosti razvojne vizije z roko v roki s pasivnostjo in nekritičnostjo občinstev.

Deloma do tega prihaja tudi zaradi neprepoznavanja potencialov razvoja nevladne produkcije, ki bi sceni lahko dajala veter v jadra, predvsem pa popolnega nerazumevanja pomena kulturnih politik s strani predstavnikov lokalne skupnosti. Ta se izraža predvsem v zastarelih in skromnih razpisih in konservativno izbranih kadrih.

Nevladniki se soočamo celo s formalnim neprepoznavanjem naših organizacij in dela kot profesionalne produkcije in se lahko prijavljamo le na lokalne razpise za ljubiteljsko kulturo, kar ni dobro za nikogar. Tako tudi ne moremo prijavljati programov, le projekte, za kadrovsko in infrastrukturno plat svojega delovanja pa moramo skrbeti iz virov ministrstva za kulturo in lastnih prihodkov, kar v resnici pomeni, da ta ostaja neurejena.

Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?
Občina mora imeti na vseh področjih jasno vizijo in mislim, da je ključni mejnik, ki kraj lahko definira kot mesto ravno kulturna podoba. Ko bo Celje imelo vizijo in strategijo razvoja svoje kulturne krajine, bo primerna podpora vidna tako v kadrih, ki se s kulturo ukvarjajo, kot v infrastrukturnih pogojih in sredstvih, ki bodo zato na voljo. Primerov dobre prakse je več kot dovolj, tako da mislim, da to ni prezahteven cilj in z veseljem vedno pomagamo pri njegovi realizaciji. Sicer težko preskakujemo korake, moramo pa seveda sproti opozarjati in reševati najhujše težave, ki jih imamo, sicer te dejavnosti ne bomo mogli ohraniti.

Začeti je treba z novim razpisom za financiranje profesionalnih nevladnih organizacij na področju kulture, ki bi omogočil vsaj nekajletno stabilnost in kako zaposlitev. Veliko vrzeli je tudi v osmišljanju javne kulturne infrastrukture, te deloma popolnjujemo nevladniki, bi pa lahko na tem področju igrali celo vodilno vlogo. Poleg tega v Celju resnično manjka sodobna gledališko glasbena dvorana, ki bi omogočila kakršno koli resnejšo produkcijo, saj ima gledališče povsem zasedene kapacitete in drugim producentom ni na voljo.

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?
Sodelovanje ocenjujem kot dobro in precej razvejano. Mislim, da si moramo v kulturno tako malem mestu ustvarjalci res stati ob strani, javna sfera pa se z nevladno dopolnjevati ter s svojo infrastrukturo in znanjem tudi pomagati k razvoju celotnega okolja. To rečem seveda nekoliko idealizirano, saj imamo vsi svoje specifike in težave in včasih pač ne pride do želenih sodelovanj. Je pa ta odprtost na eni strani in souporaba javne infrastrukture naša agenda že od ustanovitve. Brez podpore tovariških organizacij nas ne bi bilo.

V zadnjih letih smo sicer največ sodelovali z zavodi iz Žalca in Velenja, s katerimi smo povezani v t. i. kulturno navezo Triangel, v Celju pa v programskem smislu predvsem z Muzejem novejše zgodovine, Zavodom Celeia, Kinom Metropol, Glasbeno šolo, Društvom za novo umetnost, Društvom za glasbeno gledališče Slovenije itn. S svojo infrastrukturo nam redno pomagajo tudi Plesni forum, Pokrajinski muzej, SLG Celje, Osrednja knjižnica, Mladinski center in drugi,