Lokalne kulturne politike: Tolmin

Rubriko Lokalne kulturne politike tokrat prvič usmerjamo v lokalno skupnost, ki ni mestna občina. Tudi na zakonodajni ravni je med navadno in mestno občino nekaj razlik, a ne glede na velikost, je seveda za ustvarjalce na področju kulture kulturna politika na lokalni ravni vedno velikega pomena.

Tolmin je prepoznaven predvsem po številnih festivalih, ki jih na tamkajšnjem prireditvenem območju organizirajo tudi nevladne organizacije. Kulturna politika Tolmina je razvidna v odgovorih občine, Janez Leban iz Zveze društev mladih in kreativnih Tolmin, ki organizira Festival Sajeta, pa je skušal orisati druga plat kovanca, torej pogled nevladnega sektorja na ukrepe, ki jih glede kulture sprejema Občina Tolmin.

Občina Tolmin

Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
V Zvezi kulturnih društev Tolmin je združenih 31 društev, pri čemer v okviru nekaterih deluje oz. je aktivnih tudi po več sekcij.

Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo? Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?
Proračun Občine Tolmin je letos težak nekaj več kot 17 milijonov evrov, za izvajanje letnega programa kulture oz. sofinanciranje programov kulturnih društev pa namenja 62.000 evrov. V takšni višini so bila zagotovljena sredstva v našem proračunu tudi v zadnjih letih. Vsako leto sofinanciramo prek 30 kulturnih izvajalcev, in sicer je za izvedbo javnih razpisov za sofinanciranje programov kulturnih društev zadolžen Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin.

Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Na Občini Tolmin se zavedamo pomena kulture, v prihajajočem obdobju pa bo veliko aktivnosti vezanih na spominsko cerkev Sv. Duha v Javorci, ki jo je Evropska komisija uvrstila med letošnje prejemnike znaka evropske dediščine. Občina Tolmin je namreč lastnica tega sakralnega objekta in je v lanskem letu tudi vodila pripravo dosjeja za nominacijo.

Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Nevladne organizacije s področja kulture tako kot tudi vse ostale na Občini Tolmin vključujemo kot aktivne udeležence pri pripravi vseh aktov, ki posegajo na področje njihovega delovanja.

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Občinska uprava Občine Tolmin redno komunicira s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo v naši lokalni skupnosti, in v tem smislu smo se pripravljeni pogovarjati o morebitnih dodatnih predlogih, ki bi prispevali k izboljšanju delovanja tega sektorja.

Zveza društev mladih in kreativnih Tolmin
Janez Leban, predsednik

Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?
Na prvi pogled bi za stanje na področju kulture v občini Tolmin lahko rekli, da je zadovoljivo. V občini je veliko število ljubiteljskih kulturnih društev in temu primerno je zadovoljiva tudi količina ljubiteljskega kulturnega programa, spet na drugi strani pa je občinski javni zavod, ki nudi nekaj programa tudi za zahtevnejše konzumente kulture. Vendar pa pogrešamo bolj drzen pristop in več inovativnosti pri snovanju programa ter več zasledovanja sodobnih trendov v kulturi. Premalo je tudi poudarka na lastni produkciji, ki je v bistvu zožana zgolj na bogato zborovsko tradicijo. Temu primerno je tudi občinsko financiranje kulture, ki preferira ljubiteljsko kulturo. Največji finančni poudarek je na omenjenem javnem zavodu, ki poleg kulturnih vsebin skrbi tudi za upravljanje največjega objekta, namenjenemu kulturi v občini. Poleg tega imamo v občini tudi muzej in knjižnico, ki poleg osnovnih dejavnosti skrbita za pestrost kulturnega življenja.

Na drugi strani je čutiti pomanjkanje profesionalnih kulturnih nevladnih organizacij na področju kulture, pa tudi samozaposlenih v kulturi je v občini manj kot prstov na eni roki. Temu primerno je tudi dojemanje in posledično financiranje profesionalnih nevladnih organizacij na področju kulture ter samozaposlenih v kulturi, saj za njih praktično ne obstaja financiranje oz. razpis, ki bi jim omogočal financiranje dejavnosti. Na tem mestu bi dodal, da manjka podpora oz. financiranje sodobnih kulturnih praks, kar je posledica občinske usmerjenosti v ljubiteljsko kulturo.

Vsekakor manjka tudi neka strategija, ki bi predstavljala jasno vizija razvoja kulture v naši občini.

Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?
Predvsem si želimo podpore, ki nam bo zagotavljala stabilnost, ter s pomočjo iskanja dodatnih virov financiranja, možnost razvijanja dejavnosti. Na tem mestu bi si predvsem želeli razumevanja potrebe po sofinanciranju projektov, ki so financirani z nacionalnimi in evropskimi sredstvi. Na prvem mestu pa je naša želja, da nas (Zvezo Mink Tolmin) v bodoče občina Tolmin prepozna kot dejavnik, ki prispeva pomemben delež razvoja sodobnih kulturnih vsebin in ne zgolj kot dejavnik, ki deluje samo na področju mladine.

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?
Ker javni zavodi ne čutijo potrebe po dodatnem financiranju, je sodelovanje z njimi v naši občini bolj redek pojav, največkrat bolj kot nujno zlo. Največkrat je to sodelovanje omejeno na izmenjavo infrastrukture ali opreme.

Tudi sodelovanja z ljubiteljskimi društvi praktično ni, saj so ljubiteljska društva povezana med seboj pod krovnim pokroviteljstvom Zveze kulturnih društev, ki funkcionira kot zaprt sistem, ki si na letnem nivoju med seboj razdeli občinska sredstva za delovanje in ravno tako kot javni zavodi ne čutijo preveč potrebe po povezovanju ter pridobivanju dodatnih sredstev.