Servis: Članstvo v kolektivnih organizacijah

Ob vstopanju v kolektivne organizacije so posamezniki lahko soočeni z dvema tipoma pridruževanju organizacijam, razlika pa pogosto ni jasna.

Tokrat v sklopu servisa Asociacije na primeru Sazor GIZ in Sazas pojasnjujemo, kakšna je razlika med t.i. upravičencem in članom posamezne kolektivne organizacije.

Nekatere kolektivne organizacije razločujejo med članom in t.i. upravičencem do nadomestil. Do nedavnega je bila na primer pri kolektivni organizaciji Sazor GIZ (organizacija upravlja pravice avtorjev in založnikov za dela s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja del v korist invalidnih oseb ter reproduciranja del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranja preko obsega iz 50. člena ZASP) razlika med članom in upravičencem precejšna. Upravičenec je bil nekdo, ki se je pri organizaciji priglasil, ker je avtor del, s pravicami katerih je na kolektivni ravni upravljala ta kolektivna organizacija. Ker je posameznik želel prejeti sredstva, se je moral priglasiti kot upravičenec in navesti, za katera svoja dela meni, da je upravičen do sredstev, ki jih je zbrala kolektivna organizacija.

V kolikor je nekdo postal upravičenec, pa to ni pomenilo, da je tudi član samega združenja Sazor GIZ. Ta posameznik je sicer želel prejemati sredstva, a ni želel biti udeležen v upravljanju združenja Sazor GIZ, kar pa je bila pravica tistih, ki so postali tudi člani združenja. Do nedavnega je veljalo, da so posamezniki, ko so postali člani Sazor GIZ, podpisali še izjavo, da za delovanje združenja odgovarjajo s svojim premoženjem. Z zadnjo spremembo se to dodatno izjavo ukinja in tako posamezniki, ki po novem postanejo člani, ne odgovarjajo za delovanje združenja s svojim premoženjem.

Status člana in upravičenca se je s tem močno zbližal, kar je pri nekaterih drugih kolektivnih organizacijah urejeno na podoben način. Sazor GIZ na svoji spletni strani pojasnjuje: »Člani in nečlani (upravičenci) so povsem enakopravni pri delitvi zbranih sredstev. Razlika je le v tem, da lahko člani aktivno sodelujejo in glasujejo na skupščinah združenja.«

Tudi največja kolektivna organizacija pri nas, to je Sazas k.o. pozna razliko med članom združenja, in t.i. upravičencem do nadomestil. Na spletni strani Sazas je zapisano: »Avtor oz. imetnik pravice na glasbenem delu je lahko član Združenja SAZAS k.o., lahko pa zgolj pooblasti Združenje. Status članstva v ničemer ne vpliva na nivo avtorske zaščite, saj Združenje zagotavlja vsem avtorjem in imetnikom pravic enak nivo strokovnih storitev kolektivnega uveljavljanja njihovih pravic.« Podobno kot pri Sazor GIZ tudi pri Sazas velja, da s podpisom pooblastila posameznik postane tudi član združenja, razen če to eksplicitno ne označi v obrazcu pooblastila.

Razločevati je torej potrebno med članom in upravičencem do nadomestil. Ključno je, da člani odločajo o upravljanju s kolektivno organizacijo in sicer preko rednega letnega občnega zbora in drugih določil v internih aktih, medtem ko upravičenec nima namere ali želje ukvarjati se z upravljanjem organizacije, želi pa prejeti sredstva iz naslova kolektivnega upravljanja pravic.