Kako izboljšati javne razpise v Mariboru

V Mariboru je decembra potekal javni posvet z naslovom Izvajanje javnih razpisov v Mestni občini Maribor, na katerem je sodelovala tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je predstavila specifike kulturnega področja.

Dogodek je bil posvečen predvsem analizi in razpravi o težavah z razpisi za NVO in samozaposlene v kulturi, ki se pojavljajo v Mestni občini Maribor, ob tem pa so zbranim predstavili tudi nekatere primere dobrih praks iz ostalih občin.

Jadranka Plut je poudarila, da se spremembe in odločitve pogosto odvijajo brez javnega posveta, odtujeno in neusklajeno s tistimi, ki jih spremembe zadevajo. S tega vidika je nujno dvigniti participatorno raven v določanju javnega dobrega, pa tudi  možnost udeležbe zainteresirane javnosti pri koncipiranju sprememb različnih procesnih in proceduralnih elementov razpisnega mehanizma, ki lahko močno vplivajo na samo vsebino.

Predsednica Asociacije je poudarila tudi, da nevladni sektor v kulturi v številnih občinah običajno ni razumljen adekvatno, da se mu ne posveča potrebne pozornosti, in da tovrstna marginalizacija običajno pušča opustošeno kulturno krajino v lokalnih skupnostih. Odsotnost financiranja lokalnih skupnosti pa povzroča posledice tudi na širšem prostoru ozirom slabi stabilnost nevladnega sektorja, saj so financiranja na drugih ravneh (nacionalni in mednarodni ravni) pogosto pogojena s sofinanciranjem, ki pa ga je moč pridobiti predvsem s sredstvi iz lokalnih skupnosti. Nujno je torej, da se občine pričnejo zavedati pomena kulture, da se kulturo ustrezno umesti v strateške načrte, in da se nevladnemu sektorju zagotovi trajnejšo stabilnost.

Na posvetu so zbrani sicer poudarili, da so razpisi v Mestni občini Maribor pogosto pozno v koledarskemu letu, kar za prijavitelje povzroča številne preglavice, otežuje načrtovanje razvoja organizacij in ogroža delovna mesta. Udeleženci so kot problem izpostavili tudi kompleksnost prijavne dokumentacije, ki pogosto že presega običajno pričakovano stopnjo razumevanja administrativnih postopkov. Prav tako je sporno osredotočanje financerjev zgolj na zadostitev formalnih pogojev, hkrati pa je premalo govora o vsebini oziroma učinkih financiranih programov. Velik problem so tudi kriteriji za izbor programov, saj so ti običajno preveč nejasni, posledično pa so takšne tudi obrazložitve strokovnih komisij.

Jadranka Plut je naposled poudarila pomen vodenja dialoga med odločevalci in civilno družbo, saj se zgolj skozi nenehno sodelovanje in izmenjavo mnenj lahko približujemo napredku in večjemu zadovoljstvu tako financerjev kot izvajalcev in uporabnikov. Kot primer dobre prakse je predsednica Asociacije predstavila sodelovanje Mestne občine Ljubljana z nevladnimi organizacijami v kulturi, kjer se dialog vrši strukturirano in redno v posebni dialoški skupini. Poudarila je tudi, da Mestna občina Ljubljana izstopa po sredstvih, ki jih namenja kulturi, hkrati pa izpostavila, da bo dodaten dialog potreben pri razumevanju avtonomnih con, kot sta AKC Metelkova in Rog, kjer prav tako deluje veliko kulturnih ustvarjalcev.

Na posvetu, ki ga je organiziral Zavod PIP, so sodelovali še Tina Divjak iz CNVOS, predsednik Mestnega mladinskega sveta Matic Matjašič, Katja Beck Kos kot predstavnica nevladne organizacije ter člana ocenjevalnih komisij Iztok Maroh in Tanja Lužar.