Raziskovalni servis Evropskega parlamenta (ang. European Parliamentary Research Service) je objavil dokument Umetnost, kultura in kulturno zavedanje v izobraževanju, ki naslavlja vprašanje kulturno-umetnostne vzgoje v Evropski uniji (EU).
Četudi je področje izobraževanja v veliki meri prepuščeno posameznim državam, Evropski parlament z različnimi mehanizmi, kot so na primer priporočila, skuša usmerjati razvoj izobraževanja in s tem tudi kulturno-umetnostne vzgoje.
Dokument izhaja iz ugotovitve UNESCA leta 2006 na Lizbonski konferenci, da je izobraževanje močno usmerjeno v krepitev intelektualnih sposobnosti, hkrati pa zanemarja emotivni razvoj posameznika. Dobro desetletje nazaj so bile sprejete smernice, da je potrebno graditi tudi na emotivnem izobraževanju, ki se lahko odvija predvsem preko kulturno-umetnostne vzgoje, hkrati pa ravno tovrstni napredek lahko izboljša odnose v medkulturnih okoljih, kot je EU.
V dokumentu so poudarjeni tudi različni pozitivni aspekti kulture in posledično razlogi, da se kulturno-umetnostno vzgoja še dodatno okrepi. Znanstvene raziskave so pokazale številne pozitivne vidike udejstvovanja v kulturno umetniških dejavnostih, oziroma pri spremljanju kulture. Po drugi strani so pomembni tudi ekonomski aspekti kulture, kjer gospodarsko razvite države po navadi beležijo visok odstotek deleža, ki ga v BDP prispeva kulturni sektor. Glede na spremembe trga dela in potreb zaposlovalcev je možno pričakovati, da se bodo zaposlitve, ki so vezane na kulturo, v prihodnje povečevale. Kultura seveda spodbuja tudi kreativno mišljenje, socialno vključenost, skrbi za družbene veščine in ima številne druge pozitivne aspekte, ki prispevajo k razvoju držav in družbe.
Kot navaja avtorica dokumenta Umetnost, kultura in kulturno zavedanje v izobraževanju, na ravni Evropske unije obstajajo številne raziskave in priporočila, ki prepoznavajo pomen kulturno-umetnostne vzgoje. Ti programi segajo vse od krepitve kulturnega zavedanja do povezovanja medijev in izobraževalnega sektorja oziroma osveščanja o sodobni medijski krajini. Do konca leta 2017 naj bi Evropska komisija dopolnila dokument Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (ang. The Key Competences for Lifelong Learning), kjer je vključena tudi kulturno-umetnostna vzgoja.
Četudi ostaja velik del kulturno-umetnostne vzgoje prepuščen odločitvam nacionalnih parlamentov, si bo sodeč po obravnavanem pisanju Evropski parlament skozi različne mehanizme še naprej prizadeval za krepitev tega, kot ga tudi sami vidijo, pomembnega elementa v razvoju evropske družbe kot vključujoče in multikulturne skupnosti.