Asociacija je v četrtek, 24. avgusta v Stari mestni elektrarni skupaj z Zavodom Bunker soorganizirala razpravo o kulturnem turizmu in festivalih.
Govorili smo o tem, kako vzpostaviti vez med turizmom in festivali, ki bo v prid trajnostnemu razvoju obeh panog, predvsem pa obiskovalcem umetniških prireditev. Predstavniki nevladnih organizacij so pozdravili pobude vključevanja kulturnih vsebin v strategijo turizma, a so z dosedanjimi verzijami državne strategije za razvoj kulturnega turizma nezadovoljni.
Alma R. Selimović z zavoda Bunker je v uvodu izpostavila, da akterji iz NVO kulturnega polja z načrtovanjem nismo bili seznanjeni, da je dokument bil pripravljen brez sodelovanja deležnikov in da nevladniki na področju kulture k obstoječi strategiji kulturnega turizma pristopamo z zavedanjem, da obstaja možnost posodobitve operativnega načrta v skladu z odzivi deležnikov, med njimi tudi nevladnikov.
Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker je predstavila skrbi, da bodo največje in najbolj turizmu izpostavljene občine začele opažati tudi negativne posledice masovnega turizma in predlagala razvoj v smeri nano-turističnih praks, opozorila je tudi na nevarnost, da bi bila umetnost s strani turistične panoge instrumentalizirana. V osnutku NPK je zaznala stare koncepte (bilateralne izmenjave, ambasadorji kulture …), bolj smiselno se ji zdi razpršiti tuje vsebine, ki pridejo samo v Ljubljano, po celotni Sloveniji, za kar je potrebna infrastruktura.
Anže Zorman s portala culture.si je izpostavil dejstvo, da podatke za analiziranje festivalov za razne analize in študije pridobivamo iz Culture.si, ki ima drug namen (ohranjanje informacij o kulturi v Sloveniji na spletu). Problem za resnejšo analizo stanja je, da s festivali poimenujemo zelo različne dogodke in vsebine in je festivalska pokrajina zelo heterogena. Opažamo jasen trend, da se festivali zgoščujejo v poletnem času. Obstajajo različni tip festivalov, nekatere oblike in vsebine festivalov niso nujno upravičeni prejemniki sredstev za kulturni turizem.
Več govorcev je zaznalo problem v dejstvu, da so sredstva za kulturni turizem namenjena večinoma festivalom in organizacijam, ki so eksplicitno turistično naravnane. Vsi prisotni so se strinjali, da bi morala pravila za dodeljevanje sredstev biti fleksibilnejša (npr. omejitve, da so prireditve lahko samo na javnih površinah, ne smejo potekati v zimskem času …) in ne temeljiti na ekonomskih kazalcih višanja števila nočitev.
Tanja Hladnik iz Kina Otok se je navezala na poletno koncentracijo festivalov in pojasnila, da so terminski premik Kina Otok iz junija v september izvedli izključno zaradi zamud financerjev, na Kinu Otok v Izoli ne morejo nagovarjati tujcev, ker za tuje goste trenutno ni dovolj nastanitvenih kapacitet.
Janez Leban, direktor festivala Sajeta je povedal, da se je v Tolminu kulturni turizem preprosto zgodil, lokalna oblast je rast in širitev festivalov v prvih letih ignorirala. Na začetku je bilo do festivalov lokalna skupnost nerazumevajoča, s časom je prepoznala predvsem ekonomske učinke in zdaj festivalske dejavnosti podpira. Občinstvo na teh festivalih so večinoma turisti, lokalnih gostov je 10-15 %.
Tjaša Pureber iz Društva Asociacija je izpostavila veliko kontradikcij pri podpori odločevalcev nevladnim organizacijam. Na eni strani želi država razvijati nišni kulturni turizem, na drugi položaj NVO producentov, ki ponujajo te vsebine, ni primerno razvit. Namesto slepega iskanja novih festivalov, ki bi ustrezali komercialnim turistom, bi bilo bolj smiselno podpreti že obstoječe producente, ki skozi vse leto pripravljajo različne produkcije, razvijajo občinstvo in pri katerih festivali predstavljajo logično nadgradnjo njihovega programa. Na tak način se lahko izognemo padcu kvalitete na račun masovnosti ali turističnih kriterijev. Strateški dokumenti ne smejo iti v smeri festivalizacije ampak v smeri odpravljanja obstoječih težav festivalov, da bo turizem smiselna nadgradnja in ne vsiljen servis za masovni turizem.
Deborah Pearson je predstavila specifične aspekte delovanja v prostoru, zaznamovanem z visoko stopnjo množičnega turizma in napore, da v tem okolju ustvarijo festival, ki predstavlja eksperimentalne in mejne performativne prakse, ki niso zanimive za množični turizem.
Člani občinstva so se strinjali z idejami govorcev, izpostavili so tudi nekaj problemov, kot npr. neodzivnost odločevalcev glede komentarjev, mnenj in pripomb, ki prihajajo iz civilne družbe. Na primeru festivala Flota so izpostavili dejstvo, da vseh turistov umetniške vsebine ne zanimajo. Pogovarjali smo se o problemu različnega razumevanja koncepta »kulturni turizem«, saj ga nekateri razumejo izključno kot turizem kulturne dediščine, med nevladnimi producenti pa ga nekateri reducirajo na umetniški turizem, čeprav »kulturni turizem vključuje oba omenjena kulturna področja in tudi vsa vmes«. Udeleženec iz občinstva Thomas Aragay, ki v Kataloniji organizira festivale v ruralnem okolju, je povedal, da so festivali težko skladni z idejami trajnostnega kulturnega turizma, ker turistifikacija festivalov teži k temu, da so organizirani poleti, v lahko dostopnih soseskah, masovno in v »turističnem jeziku«.
Udeleženci razprave so sprejeli tudi sledeče sklepe:
- Potrebujemo analizo, ki bi raziskala potencial nevladnih organizacij za spodbujanje kulturnega turizma, zaenkrat teh informacij ni.
- V pripravo strategije o spodbujanju trajnostnega turizma je nujno vključiti deležnike – tudi nevladne organizacije s področja kulture!
- Podeljevanje sredstev za kulturni turizem, ki so zaenkrat namenjena večinoma festivalom in organizacijam, ki so eksplicitno turistično naravnane, se mora razpršiti tako, da bodo obstoječe vsebine postale zanimive za turiste, ne pa tako, da bodo zaradi novih vsebin prihajali dodatni turisti.
- Pravila za dodeljevanje sredstev za kulturni turizem morajo biti fleksibilnejša (npr. omejitve, da so prireditve lahko samo na javnih površinah, da ne smejo potekati v zimskem času …)
- Kriteriji za dodeljevanje sredstev za kulturni turizem ne smejo biti samo ekonomski (število nočitev, število tujih gostov …), temveč kvalitativni in vezani tudi na (nišno) vsebino.
- Spodbujanje kulturnega turizma naj bo usmerjeno v nadgradnjo obstoječih vsebin in ne v produkcijo novih, ki bi bile zanimive za turistično populacijo. Spodbujanje kulturnega turizma ne sme rezultirati v turistifikaciji umetnosti.
- Pri spodbujanju turizma v kulturi moramo najti srednjo pot med masovnim in elitnim turizmom.
- Podpiramo vzpostavitev mreže gostovanj in rezidenc po Sloveniji, ki bodo znatno doprinesle k razpršitvi centralizirane ponudbe umetniških vsebin, trenutno zgoščenih v Ljubljani.
- Odpraviti je potrebno administrativne ovire pri sodelovanju lokalnih skupnosti, občin in regij.
- O trajnostnem in kulturnem turizmu je potrebno misliti skupaj na več nivojih različnih strategij, od Nacionalnega programa za kulturo do lokalnih kulturnih programov.
Povzetek razprave in sklepe smo posredovali relevantnim odločevalcem in deležnikom, ki sodelujejo oz. bi po našem mnenju morali sodelovati pri pripravi strateškega dokumenta, kot je strategija turizma v želji, da bodo zapisnik uporabili za izhodišče pri nadaljnjem odločanju o kulturnem turizmu, ponudili smo jim tudi pomoč pri vključevanju stališč deležnikov s področja kulture.