Nova raziskava o kulturno-umetnostni vzgoji

V Asociaciji z veseljem predstavljamo prvo celostno strokovno raziskavo “Kulturno-umetnostna vzgoja in nevladni sektor v kulturi, analiza stanja v letu 2015.” Gre za področje, ki do zdaj ni bilo poglobljeno in samostojno raziskano, hkrati pa ne pozna sistematične ureditve, kljub dokazanim potencialom in obstoječim primerom dobrih praks.

Na Asociaciji smo se zato odločili, da stanje na terenu natančno in strokovno ocenimo. Verjamemo namreč, da je lahko le tovrsten pristop podlaga za informirano sprejemanje učinkovitih ukrepov sistematičnega urejanja področja na ravni zakonodaje in prakse.


Ambicija v letu 2015 izvedene raziskave je odpreti prostor za dialog z različnimi deležniki o priložnostih in potrebah nevladnega sektorja v kulturi znotraj mehanizma kulturno-umetnostne vzgoje (KUV).

Raziskava v prvem delu preučuje obstoječe definicije KUV ter dosedanje parcialne analize področja KUV v Sloveniji. V nadaljevanju smo raziskali zakonodajni okvir in smernice na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter akterje, ki na področju KUV delujejo. S KUV se ukvarjajo tako javni zavodi kot zasebniki in nevladne organizacije, ki šolam ponujajo različne vsebine. Raziskali smo tudi, kako funkcionira sistem ponudbe in povpraševanja.

Da bi lahko analizirali stanje na terenu poklicnih oziroma profesionalnih nevladnih organizacij v kulturi, smo se odločili za izvedbo spletne ankete na reprezentativnem vzorcu, ki nam je omogočil, da prepoznamo ključne izzive na področju KUV v ciljnem segmentu KUV agentov. Zanimalo nas je, ali profesionalne nevladne organizacije s področja kulture KUV sploh izvajajo ter zakaj (ne). Prav tako smo preverjali, ali se znotraj organizacij s tem področjem ukvarja specifična oseba, ali gre za delo, ki je dodatno, oziroma porazporejeno po organizaciji. Preverili smo demografijo občinstva za KUV, področja izvajanja, cilje, ki si jih pri tem zastavijo in načine, kako (če sploh) se pri izvajanju KUV povezujejo z drugimi organizacijami. Posebno pozornost smo namenili tudi dimenziji financiranja programa KUV pri nevladnikih, od virov do višine sredstev. Zanimala nas je tudi uporaba mehanizmov medsektorskega povezovanja ter način oglaševanja dejavnosti KUV posamezne organizacije.

Končne rezultate smo oblikovali tudi prek fokusnih skupin, kjer smo poskrbeli za vsebinsko raznolikost in geografsko uravnoteženost povabljenih NVO v kulturi.

Na podlagi končnih rezultatov vseh metod raziskovanja smo poleg detaljno mapiranega stanja o NVO, ki se ukvarjajo s KUV, nanizali tudi vrsto predlogov in ukrepov, kako bi bilo mogoče urediti področje v luči vključevanja NVO v kulturi. Posebno pozornost smo namenili ukrepom, prek katerih bi KUV lahko funkcioniral kot medgeneracijsko in geografsko decentralizirano okolje dvigovanja kulturne pismenosti znotraj najširšega možnega spektra kulturno-umetniških vsebin in področji.

Verjamemo, da se le na podlagi strokovnih analiz in ob upoštevanju zaključkov le-teh pri pripravi in uresničevanju kulturno političnih ukrepov lahko nadejamo trajnostnega razvoja novih publik in odgovornih prebivalcev, ki kritično pristopajo h kulturni ponudbi onkraj mehanizmov klasične potrošnje.

Raziskavo si lahko preberete na tej povezavi.