Proti administrativnem izbrisu samozaposlenih

Namera Ministrstva Republike Slovenije za kulturo (MK), da tiho in v naglici (javna razprava je trajala zgolj 14 dni) v temelje zamaje sistem priznavanja poklicev samozaposlenih v kulturi, je v strokovnih in kulturniških krogih naletel na veliko jezo, neodobravanje in zaskrbljenost.

Stanovska in strokovna združenja smo skupaj pripravila odprto pismo ministru za kulturo, v katerem ga pozivamo, naj omogoči javno, transparentno in strokovno razpravo.

V profesionalnih združenjih menimo, da novi predlogi Uredbe o samozaposlenih, ki predvidevajo drastičen in neproporcionalen, predvsem pa glede na infrastrukturo slovenske kulturne krajine nerealen dvig kriterijev, predstavljajo velik napad na institut samozaposlenega v kulturi. Prav tistih samozaposlenih, za katere na MK trdijo, da se zavedajo, da je potrebno njihove pogoje dela in življenja nujno izboljšati, saj so hkrati najranljivejši, a tudi eden najproduktivnejših stebrov v kulturi. Nenazadnje so ZUJIK, na katerem temeljijo spremembe tokratne uredbe, spreminjali prav z željo izboljšanja položaja samozaposlenih. Z uredbo pa delajo prav nasprotno.

Zato ministra pozivamo, da prisluhne strokovnim argumentom javnosti ter odpre nov krog diskusij na temo spreminjanja poklicev in kriterijev.

Ključni poudarki v nadaljevanju pisma, ki si ga v celoti lahko preberete na tej povezavi so:

(1) Zaostritev kriterija je neargumentirana, arbitrarna in nerealna
MK v uredbi predvideva dvig praga za doseganje izjemnega kulturnega prispevka za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz zdajšnjih 71 na 81 točk. Hkrati bodo morali samozaposleni doseči vse točke za obseg svojega dela in 50 odstotkov točk pri vsakem izmed kriterijev. Na MK niso razložili, kako so prišli do te spremembe, saj pravijo le, da so do prispevkov upravičeni zgolj tisti, ki izkazujejo izjemen kulturni prispevek. Zaradi podaljšanja pravice do prispevkov iz zdajšnjih treh na novih pet let pa so se prav tako brez argumentacije nesorazmerno povečali posamezni kriteriji obsega.

Menimo, da kriteriji niso premišljeni in ne odražajo poznavanja realnosti kulturnega ustvarjanja. Po eni strani, ker je delo umetnikov in podpornih poklicev omejeno z zakonitostmi ustvarjanja, po drugi pa zato, ker je pogojeno s podpornim okoljem, ki pri nas ne omogoča doseganje kriterijev, ki jih postavlja ministrstvo. Če nagrad ni, jih samozaposleni, ne glede na to, kako vrhunski so, ne morejo dobiti. Če denarja ni, se filmi ne morejo posneti, knjige pa ne natisniti. Zato argument, da ustvarjalci niso dovolj dobri, ne zdrži brutalne logike odvisnosti od ekonomskih pogojev ustvarjanja.

(2) Napad na mlade ustvarjalce je začetek konca
Ministrstvo naj bi po lastnih trditvah poskušalo s številnimi ukrepi spodbuditi zaposlovanje mladih, saj se zaveda vse večje prekarizacije med njimi. Hkrati so obseg dela, ki je potreben za pridobitev statusa plačanih prispevkov dvignili nesorazmerno s pogoji študija na umetniških akademijah. Na akademijah mladi naredijo manj produkcij, kot jih zahteva prag statusa, kar posledično pomeni, da noben izmed diplomantov ne bo mogel imeti plačanih socialnih prispevkov in na tak način začeti pot samozaposlenega v vsaj malo lažjih pogojih za nadaljnji razvoj. Tak udarec razvijajočemu se umetniku bo pomenil dolgoročne posledice in bo še povečal generacijski prepad v kulturi ter prekarizacijo mladih, ki bodo namesto svojih talentov morali svoje preživetje iskati v drugih poklicih.

(3) Ukinjanje poklicev je nesprejemljivo, še posebej če se zgodi brez argumentov
Ministrstvo z uredbo ukinja nekatere ključne poklice, od leksikografa do radijskega in televizijskega napovedovalca, interdisciplinarnega ustvarjalca in intermedijskega producenta. Obrazložitev za te ukinitve je, da nobena komisija ni prepoznala tega področja, pri slednjem pa je do izbrisa prišlo celo brez kakršnekoli obrazložitve. Ta argumentacija je nesprejemljiva, še posebej v luči tega, da je ministrstvo pred mesecem dni ustanovilo novo stalno komisijo za samozaposlene, kjer v isti komisiji sedijo predstavniki vseh področij, s čimer se je skušalo preprečiti prav romanje prošenj od ene komisije do druge.

(4) Kultura se razvija, ministrstvo je ne dohaja
Uredba ne naslavlja dolgoletnih pozivov strokovne javnosti na mnogih področjih, kot je denimo film, oblikovanje, intermedijske umetnosti, itn., ki opozarjajo, da se je njihovo področje spremenilo z uvajanjem novih tehnologij in smeri v umetnosti. Z nepriznavanjem teh novih poklicev se po eni strani ustvarja pritisk na komisije, ki morajo zavračati prijave na nematičnih področjih, hkrati pa se zavira razvoj kulturnega sektorja v primerjavi z ostalimi evropskimi državami.

(5) Posledice bodo nove razsežnosti socialnih stisk med vrhunskimi ustvarjalci
Trenutno okoli tretjina samozaposlenih živi pod pragom revščine. Z odrekanjem plačila socialnih prispevkov bodo stiske za vrhunske ustvarjalce ob siceršnjem manku ustreznega sistemskega in zadostnega financiranja kulture povzročilo resen upad ne le samozaposlenih, ampak predvsem kulturnega sektorja, ki v pomembnem delu temelji na neodvisnih ustvarjalcih.

(6) Ni razloga, da se bojimo javne razprave
Menimo, da pred javno razpravo o teh vprašanjih ni potrebno bežati. Javna razprava o zakonskih predpisih ni ovira in odvečno delo, temveč temelj za skupnostno in trajnostno kulturno politiko. Ministrstvo se sklicuje na nujnost upoštevanja zakonskega roka za sprejem uredbe do 1. januarja 2017, čemur ne nasprotujemo v delu uredbe, ki se nanaša na spremembe ZUJIK-a, Prva nič pa ministrstvo ne zavezuje, da si ne vzame več časa za popravek spiska in kriterijev poklicev v odprti, spoštljivi, argumentirani in strokovni javni razpravi.

Prav tako pa menimo, da je potrebno biti spoštljiv do instituta javne in transparentne razprave. Argumentacija ministrstva, da javne razprave ne more podaljšati, ker je že nekaj let potekala v sklopu strokovnih komisij po posameznih področjih, ki presojajo o dodelitvi sredstev, ter da to predstavlja dialog s civilno družbe, nas ne prepriča. Te komisije pogosto niso odgovorne javnosti ne po sestavi, ne po odločitvah, vsekakor pa o novi uredbi niso nič slišali niti na uradni dialoški skupini o samozaposlenih, kaj šele v širši strokovni javnosti.

Od ministrstva pričakujemo, da umakne spremenjen seznam poklicev iz zdajšnje uredbe ter omogoči kvalitetno razpravo s strokovno javnostjo, ki ne bo zgolj navidezna, temveč bo rezultirala v realnih in konsenzualnih spremembah. Znotraj uredbe zahtevamo tudi umik novih kriterijev in praga za plačilo socialnih prispevkov, umik ukinitve poklicev ter pozivamo k premišljanju o novih.

Podpisani (po vrstnem redu, seznam se dopolnjuje):

Društvo arhitektov Ljubljane (zanj predsednica Maja Ivanič)
Društvo Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti (zanj predsednica Jadranka Plut)
Društvo Filmski producenti Slovenije (zanje predsednik Danijel Hočevar)
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov (zanj predsednik Gregor Butala)
Društvo likovnih umetnikov Celje (zanj predsednica Andreja Džakušič)
Društvo novinarjev Slovenije (zanj upravni odbor)
Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije (zanj predsednica Eva Longyka Marušič)
Društvo slovenskega animiranega filma (zanj predsednik Matija Šturm)
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (predsednica Barbara Müller)
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (zanj upravni odbor društva)
Društvo slovenskih pisateljev (zanj predsednik Ivo Svetina)
Društvo slovenskih režiserjev (zanj predsednik Klemen Dvornik)
Društvo za sodobni ples Slovenije (zanj predsednica Teja Reba)
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo (zanj podpredsednik Borut Brezar)
Lektorsko društvo Slovenije (zanj predsednica Kristina M. Pučnik)
Odprta zbornica za sodobno umetnost, Forum za samooorganizacijo posameznikov na področju vizualne, intermedijske in interdisciplinarne umetnosti
Sindikat Mladi plus (zanj predsednica Zala Turšič)
Sindikat narave in kulture GLOSA (zanj predsednik Mitja Šuštar)
Sindikat prekarcev (zanj predsednik Marko Funkl)
Zavod CCC (zanj zastopnica Zvonka T. Simčič)
Združenje dramskih umetnikov Slovenije (zanj predsednik Branko Šturbej)