Tokratna rubrika domačih razpisov je obarvana nekoliko bolj mednarodno, saj ameriško veleposlaništvo razpisuje kar dva razpisa za neodvisne producente.
Za vse, ki ustvarjate v Mariboru, pa vsekakor ne smete prezreti projektnega razpisa za nevladne organizacije.
V rubriki Lokalne kulturne politike, ki jo vsak mesec objavljamo v elektronskem glasilu Kulturosfera nas zanima, koliko pomena namenjajo posamezne lokalne oblasti nevladni kulturni produkciji.
Rubriko v novem letu začenjamo v Mariboru, ki se je na širši kulturni zemljevid vpisal z nazivom Evropska prestolnica kulture 2012, pa tudi sicer slovi po pestri kulturni ponudbi. Raziskali smo, kakšno je stanje na področju neodvisne kulture.
V Kulturosferi nadaljujemo z objavljanjem svežih razpisnih priložnosti za producente na neodvisni sceni. Na evropski ravni je eden od razpisov, ki jih izpostavljamo tokrat, namenjen iskanju skupnih sinergij in vključevanju kulturniških praks.
O pomenu razvoja občinstva smo v Asociaciji večkrat pisali, tokrat pa izpostavljamo razpis, ki je namenjen filmski vzgoji.
Decembra so se predstavniki Asociacije udeležili letne skupščine regionalne platforme Kooperativa, ki je namenjena povezovanju nevladnih organizacij iz držav Zahodnega Balkana. Predsednica Asociacije Jadranka Plut je v sklopu ene od javnih razprav predstavila primere dobrih praks javno-zasebnih partnerstev v kulturi v Sloveniji.
Srečanje se je sicer odvijalo v Skopju, na začetku pa je zbrane nagovoril tudi makedonski minister za kulturo Robert Alagjozovski, ki je poslal pomemben signal regiji. Povedal je, da je podpiranje povezovanja nevladnih organizacij na Balkanu pomembno, in da bo njegovo ministrstvo stremelo k temu, da bodo tovrstna povezovanja postala sistemsko bolj podprta.
V našem glasilu Kulturosfera vam pripravljamo tudi skupek medijskih poročil, ki spremljajo delovanje Asociacije na različnih področjih.
Decembra je bila ponovno v ospredju naša kritika novega Nacionalnega programa za kulturo.
V Zakonu o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) je v četrtem odstavku 82.a člena opredeljeno nadomestila za čas zadržanosti z dela za samozaposlene v kulturi, a je tam zapisano še precej omejitev, ki v veliki meri hromijo skrb za zdravje samozaposlenih.
V Asociaciji menimo tudi, da je višina dnevnega nadomestila neustrezna, zato smo predlagali spremembo uredbe, ki določa višino nadomestila v letu 2018.
13. decembra je potekala deseta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi v času mandata ministra Antona Peršaka. Seja je bila zastavljena predvsem kot revizija nekaterih starih idej o prenovi statusa samozaposlenih, ki pa tudi po tej seji ostajajo predvsem partikularne rešitve, ki ne naslavljajo precej heterogenega polja težav samozaposlenih v kulturi.
Skupina je pregledala dokument, ki ga je pred dvema letoma že obravnavala, in nato poslala takrat delujoči Strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Do implementacije predloga, pri katerem Asociacija sicer ni sodelovala, ni prišlo.
Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno političnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala naši kulturno-politični realnosti.
Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, v tokratni ediciji razmišlja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava številne nedoslednosti, netočnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finančne krize prešli v krizo kulturne politike.
V Asociaciji zaskrbljeno spremljamo trend krčenja prostora za kulturo, kritiko in vprašanj kulturne politike v medijih. To povezujemo tudi s počasnim sprejemanjem strategije razvoja medijev ter neustreznim prepoznanjem in umanjkanjem podpore s strani države za t.i. tretji medijski steber, torej skupnostnih in nevladnih medijev (pri nas sta to denimo radia Študent in Marš), ki se praviloma bolj poglobljeno ukvarjajo s poročanjem in analizo sodobne umetnosti in kulture.
V tej luči razumemo napovedano odločitev vodstva RTV Slovenija, da se rubriko Kultura po Odmevih premakne iz že zdaj poznega termina na še kasnejši čas po enajsti uri, ko gledanost strmo pada. Menimo, da gre za nedopustno dodatno marginaliziranje kulture, ki bo močno pripomoglo ne le k nazadovanju spremljanja kulture s strani javnosti, temveč tudi k nivoju ustvarjanja. Kritičen dialog z novinarji ustvarjalci namreč razumemo kot temeljni del ustvarjalnega procesa.
Proti koncu leta se nevladne organizacije na prebivalce obračajo s prošnjo, da jim namenite 0,5 % dohodnine. Tudi na področju kulture delujejo številne neprofitne organizacije, ki ključno prispevajo h kulturni krajini, čeprav delujejo v izjemno težkih produkcijskih pogojih. Z 0,5 odstotki dohodnine jim pomembno pomagate pri njihovem delovanju.
Število tistih, ki del svoje dohodnine namenijo NVO v kulturi se vsako leto povečuje, še vedno pa je nerazdeljena skoraj polovica vseh razpoložljivih sredstev, kar je približno pet milijonov evrov. Gre za denar, ki bi ga sicer posamezniki, ki plačujejo dohodnino, lahko namenili neposredno izbranim nevladnim organizacijam, tako pa se kot nenamenski denar steče v državno blagajno.