Ustvarjalci ter kulturni delavci delo v kulturi lahko opravljajo preko avtorske pogodbe. Ta je v preteklosti za številne predstavljala najbolj ugoden, pogosto pa tudi edini možen način dela v kulturi. Delo po avtorski pogodbi se od leta 2014, ko se ob dohodnini od dohodka plačujejo tudi zavarovanja, upošteva v pokojninsko dobo, s spremembo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo leta 2025 pa ga lahko – če v kulturi niste bili v obvezna socialna zavarovanja vključeni na drugi osnovi – uveljavljate tudi pri oceni dobe delovanja, od katere je odvisna uvrstitev v ustrezni razred karierne dinamike ter s tem višina prispevkov za socialno varno, ki jih – če uživate pravico – v vašem imenu plača Republika Slovenija.
V servisnem prispevku obravnavamo računanje pokojninske dobe na podlagi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so bili plačani iz avtorske pogodbe.
Avtorska pogodba je civilnopravna pogodba, s katero se avtor zaveže ustvariti ali v izrabo predati določeno ustvarjalno ali intelektualno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Pravni okvir, ki ureja pravice avtorjev in naročnikov, je posebej določen z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP).
Obdavčitev honorarja po avtorski pogodbi je določena z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). Zakon honorar obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, za katerega je davčna osnova določena z vsakim posameznim dohodkom, zmanjšanim za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec, in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Akontacija dohodnine znaša 25 % od davčne osnove; plača se le, če presega 20 EUR.
Od tovrstnih avtorskih honorarjev se od pokojninske reforme leta 2012 obračunajo in plačajo še prispevki za socialno varnost:
- prispevek avtorja za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka;
- prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če avtor ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2;
- prispevek avtorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je avtor zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2;
- prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno avtorsko delo.
Za osebe, ki opravljajo delo po avtorski pogodbi velja, da se pokojninska doba preračunava v skladu z določeno povprečno mesečno plačo. V skladu s sedmim odstavkom 130. člena ZPIZ-2 se v zavarovalno dobo šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena ZPIZ-2. Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom ZPIZ-2.
Za vpogled v stanje priznanih obdobij zavarovanja lahko na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) oddate vlogo.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v aprilu 2026.