Med vladnimi gradivi v obravnavi je bil 23. septembra 2026 objavljen Predlog uredbe o določitvi višine dnevnega bolniškega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe za samostojne delavce v kulturi. V Asociaciji ocenjujemo, da predlagana ureditev ne sledi zakonskemu merilu iz Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in bi upravičencem zagotavljala bistveno nižje nadomestilo od nadomestila primerljivega zaposlenega.
Na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo in Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo smo zato naslovili poziv, naj predlog pred obravnavo umaknejo in strokovno dopolnijo. Zahtevamo tudi nadaljevanje odločanja o vloženih vlogah, sistemski pregled že izdanih odločb ter zakonito odpravo posledic ugotovljenih nepravilnosti.
Predlog uredbe je dostopen med vladnimi gradivi v obravnavi.
Mesečno plačo delijo s 30 koledarskimi dnevi, nadomestilo pa priznavajo samo za delovne dni
ZUJIK določa, da samostojni delavec v kulturi prejme dnevno bolniško nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne zadržanosti ter da mora biti njegova višina enaka dnevnemu nadomestilu zaposlenega s povprečno mesečno plačo v preteklem letu. Predlagatelj je kot osnovo uporabil povprečno mesečno bruto plačo za leto 2025 v višini 2.536,03 evra. Vendar je mesečno plačo nato delil s 30 koledarskimi dnevi, tako dobljeno dnevno postavko pa bi izplačeval samo za delovne dni.
Takšna metodologija po naši oceni ne zagotavlja primerljivosti z zaposlenim. Nadomestilo zaposlenega se obračunava glede na delovno obveznost oziroma delovne ure, ne tako, da se mesečna plača razdeli na 30 koledarskih delov, nato pa se ti deli izplačajo samo za delovne dni. Razliko je mogoče ponazoriti na primeru 30 delovnih dni zadržanosti, od katerih jih 17 pade v mesec s fondom 168 ur, 13 pa v mesec s fondom 176 ur. Predlagana uredba bi za bolezen določila skupno nadomestilo 2.028,90 evra. Obračun glede na dejansko mesečno delovno obveznost primerljivega zaposlenega pa bi v istem primeru znašal približno 2.842 evrov. Razlika presega 800 evrov.
Gre za ponazoritveni izračun, katerega namen ni določiti edine dopustne standardizacijske metode, temveč pokazati, da deljenje mesečne plače s 30 koledarskimi dnevi ne zagotavlja zakonsko zahtevane primerljivosti z nadomestilom zaposlenega.
Za poškodbo zunaj dela je predlagana 70- namesto 80-odstotne stopnje
Predlog uredbe za bolezen določa 80 odstotkov osnove, za poškodbo zunaj dela pa 70 odstotkov. Pri tem izhaja iz ureditve nadomestil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZUJIK pa ureja nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne zadržanosti. V primerljivem položaju zaposlenega nadomestilo v tem obdobju praviloma bremeni delodajalca. Osmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih za bolezen in poškodbo, ki ni povezana z delom, v tem obdobju določa 80-odstotno nadomestilo.
S tem ne trdimo, da je Ministrstvo za kulturo delodajalec samostojnega delavca. Gre za posebno javnopravno pravico, s katero ZUJIK zapolnjuje vrzel v socialni varnosti samostojnih delavcev in kot merilo izrecno določa nadomestilo primerljivega zaposlenega. Po naši oceni bi morala zato uredba tudi za poškodbo zunaj dela določiti 80- in ne 70-odstotne stopnje.
Predlog določa zneske tudi za obdobja pred uveljavitvijo uredbe
Uredba bi začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar njen 1. člen določa zneske za obdobje od 1. aprila 2026 do 31. marca 2027. V 2. členu posebej določa tudi uporabo za zadržanosti od dela med 1. januarjem in 31. marcem 2026. Predlagatelj v obrazložitvi zatrjuje, da ne gre za urejanje za nazaj, temveč za odločanje o pravicah, o katerih še ni bilo odločeno. Normativno besedilo uredbe pa uporabe ne omejuje samo na nerešene vloge in ne pojasni razmerja do že pravnomočno končanih postopkov, odločb, ki še niso pravnomočne, tekočih upravnih sporov in že izplačanih nadomestil.
Pozneje sprejeti podzakonski predpis po naši oceni ne sme za nazaj zmanjšati obsega pravice, ki je bila na podlagi zakona že določljiva, niti naknadno vplivati na presojo zakonitosti odločb glede na pravo, veljavno ob njihovi izdaji. Od predlagatelja zato zahtevamo jasno in ustavno skladno ureditev položaja vseh navedenih skupin upravičencev.
Nepravilnosti pri že izdanih odločbah in zadrževanje novih vlog
Asociacija je doslej nudila pravno podporo pri vložitvi najmanj treh tožb zoper odločbe Ministrstva za kulturo o odmeri dnevnega bolniškega nadomestila.
V izpodbijanih odločbah ministrstvo ni uporabilo povsem enakega izračuna, kot ga zdaj vsebuje predlog uredbe. Oprlo se je na uredbo za leto 2025, čeprav so se odločbe nanašale na odsotnosti v letu 2026, nato pa je z uredbo določeni dnevni znesek še dodatno zmanjšalo glede na razlog zadržanosti. Predlog nove uredbe to prakso deloma spreminja in določa višje zneske, vendar po naši oceni še vedno ne zagotavlja zakonsko zahtevane primerljivosti z nadomestilom zaposlenega.
Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, obenem izhaja utemeljen sum, da nepravilna odmera ni bila omejena samo na posamezen primer. Ministrstvo smo zato pozvali, naj sporoči število izdanih odločb, uporabljene dnevne postavke in metode izračuna ter sistemsko preveri vse odločbe, pri katerih so bile uporabljene sporne pravne podlage ali metode.
Prejeli smo tudi pisno pojasnilo ministrstva prosilcu, ki je vlogo vložil pred koncem poletja, da odločba še ni bila izdana, ker ministrstvo čaka na sprejetje nove uredbe. V pojasnilu niso bili navedeni pravna podlaga za zadržanje odločanja, predvideni datum izdaje odločbe ali ukrepi, s katerimi bi ministrstvo preprečilo nadaljnje odlašanje z izplačilom socialne pravice.
Kaj zahtevamo?
Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo in Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo med drugim pozivamo:
- naj predlog uredbe pred obravnavo umaknejo in strokovno dopolnijo;
- naj dnevno nadomestilo izračunajo na podlagi delovne obveznosti oziroma delovnih ur primerljivega zaposlenega, ne z deljenjem mesečne plače s 30 koledarskimi dnevi;
- naj za bolezen in poškodbo zunaj dela določijo 80-odstotno, za poklicno bolezen in poškodbo pri delu pa 100-odstotno stopnjo;
- naj jasno uredijo položaj že zaključenih in nepravnomočnih postopkov, tekočih upravnih sporov ter vlog, o katerih ministrstvo še ni odločilo;
- naj Ministrstvo za kulturo nemudoma nadaljuje odločanje o vseh popolnih vlogah;
- naj sistemsko preverijo že izdane odločbe in zagotovijo zakonit način odprave ugotovljenih nepravilnosti;
- naj prizadete upravičence neposredno obvestijo o možnostih in rokih za pravno varstvo.
Ste prejeli odločbo ali še čakate nanjo?
Samostojne delavce v kulturi pozivamo, naj bodo posebej pozorni, če:
- so v letu 2026 prejeli odločbo o dnevnem bolniškem nadomestilu;
- so vložili vlogo, o kateri Ministrstvo za kulturo še ni odločilo;
- jim je ministrstvo sporočilo, da z odločanjem čaka na sprejetje nove uredbe.
V teh primerih nam čim prej pišite na servis@asociacija.si. Posredujte nam celotno odločbo oziroma odgovor ministrstva, datum vročitve in pravni pouk. Nepotrebne zdravstvene podatke lahko prekrijete.
Če ste odločbo že prejeli, bodite posebej pozorni na rok za pravno sredstvo, naveden v pravnem pouku. Poziv Asociacije in morebitna poznejša sprememba uredbe tega roka ne zadržita. Tudi v primerih, ko je rok za pravno sredstvo potekel, nam pišite in posredujte dokumentacijo.
Na nepravilnosti pri odločanju smo sicer prvič javno opozorili že julija v prispevku Pomembno opozorilo samostojnim delavcem v kulturi: preverite odločbe o bolniškem nadomestilu.
Podrobnejša praktična navodila za osebe, ki so odločbo že prejele ali o njihovi vlogi še ni bilo odločeno, pa objavljamo tudi v ločenem SERVISNEM PRISPEVKU.